Madopar

Glavne informacije

  • Zaščiteno ime:
  • Madopar 100 mg/25 mg disperzibilne tablete
  • Farmacevtska oblika:
  • disperzibilna tableta
  • Sestava:
  • benserazid 25 mg / 1 tableta; levodopa 100 mg / 1 tableta
  • Pot uporabe:
  • Peroralna uporaba
  • Enote v paketu:
  • škatla s stekleničko s 30 tabletami
  • Tip zastaranja:
  • Rp - Predpisovanje in izdaja zdravila je le na recept
  • Uporabi za:
  • ljudje
  • Vrsta medicine:
  • Alopatska drog

Dokumentov

Lokalizacija

  • Na voljo v:
  • Madopar 100 mg/25 mg disperzibilne tablete
    Slovenija
  • Jezik:
  • slovenščina

Terapevtski podatki

  • Terapevtska skupina:
  • levodopa in zaviralec dekarboksilaze

Drugi podatki

Stanje

  • Source:
  • JAZMP - Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke - Slovenia Medicines Agency
  • Status dovoljenje:
  • Zdravilo z dovoljenjem za promet
  • Številka dovoljenja:
  • 5363-I-2349/11
  • Datum dovoljenje:
  • 19-12-2011
  • EAN koda:
  • 3837000001594
  • Zadnja posodobitev:
  • 25-05-2018

Glavnih Značilnosti Zdravila

JAZMP-IB/005-26.07.2013

1.

IME ZDRAVILA

Madopar 100 mg/25 mg disperzibilne tablete

2.

KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena disperzibilna tableta vsebuje 100 mg levodope in 25 mg benserazida (v obliki 28,5 mg

benserazidijevega klorida).

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.

FARMACEVTSKA OBLIKA

Disperzibilna tableta

Tablete so okrogle oblike, ploščate, bele barve, z napisom ROCHE 125 na eni strani in razdelilno

zarezo na drugi strani. Tableta se lahko deli na enaki polovici.

4.

KLINIČNI PODATKI

4.1

Terapevtske indikacije

Zdravljenje Parkinsonove bolezni. Disperzibilne tablete zdravila Madopar dajemo bolnikom, ki imajo

težave s požiranjem (disfagijo) ali če potrebujejo obliko s hitrejšim nastopom učinka (bolniki z

jutranjo in popoldansko akinezijo ali bolniki, pri katerih začne zdravilo delovati počasneje in hitreje

popusti).

4.2

Odmerjanje in način uporabe

Standardno odmerjanje

Zdravljenje z zdravilom Madopar uvajamo v vseh bolezenskih stadijih postopoma. Odmerke moramo

vedno določati individualno in uporabljati najmanjši še učinkovit odmerek, zato ta navodila dajejo le

grobe smernice za zdravljenje.

Začetno zdravljenje

Zgodnje stadije Parkinsonove bolezni zdravimo z eno polovico 100 mg/25 mg disperzibilne tablete

zdravila Madopar tri- do štirikrat na dan. Takoj ko ugotovimo, da bolnik dobro prenaša začetni

odmerek, ga počasi povečujemo v skladu z njegovim odzivom.

Na splošno dosežemo najboljši učinek s skupno 300 do 800 mg levodope in 75 do 200 mg benserazida

na dan, razdeljeno v tri ali več manjših odmerkov. Optimalni odmerek običajno dosežemo čez štiri do

šest tednov.

Kadar moramo dnevni odmerek še povečati, to naredimo v mesečnih presledkih.

Vzdrževalno zdravljenje

Povprečni vzdrževalni odmerek znaša eno 100 mg/25 mg disperzibilno tableto zdravila Madopar tri-

do šestkrat na dan. Število posameznih odmerkov (ne manj kot tri) in njihovo porazdelitev čez dan

moramo prilagoditi vsakemu bolniku posebej.

Pri bolnikih je treba odmerke povečevati pazljivo. Dokler ne dosežemo polnega učinka zdravila

Madopar, lahko nadaljujemo z dajanjem antiparkinsonikov, ki niso na osnovi levodope. Ko dosežemo

želeni učinek zdravila Madopar, lahko odmerke drugih antiparkinsonikov postopoma zmanjšamo in

ukinemo.

Disperzibilne tablete zdravila Madopar so primerne za bolnike, ki imajo težave s požiranjem

(disfagija) in za bolnike, ki potrebujejo obliko, pri kateri nastopi učinek hitreje (bolniki z jutranjo in

JAZMP-IB/005-26.07.2013

popoldansko akinezijo ali bolniki, pri katerih delovanje nastopi počasneje in tudi hitreje popusti).

Bolnikom, pri katerih so nihanja učinka čez dan zelo velika (fenomen vklop-izklop) dajemo manjše

posamezne odmerke v krajših časovnih razmikih.

Bolnike moramo skrbno spremljati zaradi tveganja neželenih psihičnih učinkov.

Posebne skupine bolnikov

Otroci in mlajši od 25 let

Ustreznih indikacij za uporabo zdravila Madopar pri bolnikih, mlajših od 25 let, ni (glejte poglavje

4.3).

Bolniki z ledvično okvaro

Levodopa in benserazid se obsežno presnavljata in manj kot 10 % levodope se izloči nespremenjene

skozi ledvice. Zato zmanjšanje odmerkov pri bolnikih z blago do zmerno ledvično insuficienco ni

potrebno. Farmakokinetičnih podatkov o uporabi levodope pri bolnikih z ledvično okvaro ni na voljo.

Bolniki z uremijo, ki se zdravijo s hemodializo, zdravilo Madopar dobro prenašajo.

Bolniki z jetrno okvaro

Levodopa se pretežno presnavlja z aromatsko amino dekarboksilazo, katere je precej v jetrih in tudi

črevesju, ledvicah ter srcu. Prilagoditev odmerkov pri bolnikih z blago do zmerno jetrno insuficienco

ni potrebna. Farmakokinetičnih podatkov o uporabi levodope pri bolnikih z jetrno okvaro ni na voljo.

Način uporabe

Disperzibilne tablete raztopimo v približno 25 do 50 ml vode. Po nekaj minutah dobimo motno

raztopino z oborino na dnu. Zaradi hitre sedimentacije pred zaužitjem vsebino pretresemo.

Disperzibilne tablete zdravila Madopar je treba zaužiti v roku 30 minut po raztopitvi tablete.

Zdravilo Madopar je treba vzeti najmanj 30 minut pred obrokom ali 1 uro po njem, kadar je mogoče.

Neželene gastrointestinalne učinke, ki se lahko pojavijo predvsem na začetku zdravljenja, lahko

omilimo z jemanjem zdravila Madopar z manjšimi prigrizki (npr. piškoti) ali s tekočino oziroma s

počasnim povečevanjem odmerka.

4.3

Kontraindikacije

Preobčutljivost za zdravilni učinkovini ali katerokoli pomožno snov.

Glavkom z ozkim zakotjem (lahko ga dajemo bolnikom z glavkomom s širokim zakotjem, če

jim redno merimo očesni tlak).

Psihiatrične motnje s psihotičnimi simptomi.

Srčne bolezni.

Huda ledvična (razen bolniki na dializi) ali jetrna odpoved ali odpoved endokrinih žlez.

Zdravila Madopar ne dajemo bolnikom, ki so mlajši od 25 let (skeletni razvoj mora biti končan).

Zdravila Madopar ne smemo jemati skupaj z ireverzibilnimi (neselektivnimi) zaviralci

monoaminooksidaze (MAO), npr. fenelzinom in tranilciprominom. Jemanje selektivnih

zaviralcev MAO-B (npr. selegilina in rasagilina) ali selektivnih zaviralcev MAO-A (npr.

moklobemida) ni kontraindicirano. Kombinacija zaviralcev MAO-A in MAO-B je enakovredna

neselektivnemu zaviranju MAO in je zato ne smemo dajati sočasno z zdravilom Madopar (glejte

poglavje 4.5).

Zdravila Madopar med nosečnostjo ali pri uporabi neučinkovite kontracepcije ne smemo jemati

(glejte poglavje 4.6). Če bolnica med zdravljenjem z zdravilom Madopar zanosi, je treba

zdravljenje prekiniti (v skladu z zdravnikovim nasvetom).

Bolnice med jemanjem zdravila Madopar ne smejo dojiti (glejte poglavje 4.6).

4.4

Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Pri posameznikih se lahko pojavijo preobčutljivostne reakcije.

Bolnikom z glavkomom s širokim zakotjem je priporočljivo redno meriti intraokularni tlak, ker ga

levodopa lahko zviša.

Depresija je lahko del klinične slike bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in se lahko pojavi tudi pri

JAZMP-IB/005-26.07.2013

bolnikih, ki jemljejo zdravilo Madopar.

Pri jemanju zdravila Madopar je potrebna previdnost pri bolnikih, ki imajo osteomalacijo, in bolnikih s

konvulzijami v anamnezi.

Med zdravljenjem je priporočljivo redno meriti jetrno funkcijo in kontrolirati hemogram. Med

dolgotrajnim zdravljenjem moramo hemogram ter ledvično in jetrno delovanje občasno kontrolirati.

Bolniki s sladkorno boleznijo morajo meriti sladkor v krvi pogosteje, odmerke peroralnih

antidiabetikov pa prilagoditi koncentraciji sladkorja.

Če bolniki, ki prejemajo levodopo, potrebujejo splošni anestetik, lahko z običajno shemo zdravljenja z

zdravilom Madopar nadaljujemo kolikor dolgo pred operacijo lahko, razen pri anesteziji s halotanom.

Pred splošno anestezijo s halotanom je treba prekiniti zdravljenje z zdravilom Madopar 12 do 48 ur

pred operativnim posegom. V nasprotnem primeru se lahko pri bolnikih pojavijo nihanja krvnega

tlaka, aritmije ali oboje. Po operaciji zdravljenje z zdravilom Madopar nadaljujemo in odmerke

postopno povečujemo do odmerkov, ki jih je bolnik dobival pred operacijo.

Zdravljenja z zdravilom Madopar ne smemo naglo prekiniti. Pri nagli prekinitvi jemanja pripravkov,

ki vsebujejo levodopo, občasno poročajo o stanju, ki je podobno nevroleptičnemu malignemu

sindromu (povišana telesna temperatura, mišična rigidnost, možne psihične spremembe in zvišanje

serumske kreatinin-fosfokinaze) in je lahko življenjsko nevarno. Kadar se pri bolniku pojavi

kombinacija takih simptomov in znakov, mora biti pod skrbnim zdravniškim nadzorom. Če je treba,

ga napotimo v bolnišnico, kjer mu hitro omogočimo ustrezno simptomatično zdravljenje. Po

ustreznem pregledu lahko zdravljenje z zdravilom Madopar ponovno vpeljemo.

Levodopo povezujejo z somnolenco in obdobji nenadnega nastopa spanja. O nenadnem nastopu spanja

med dnevnimi aktivnostmi, v nekaterih primerih brez opozorilnih znakov, so poročali zelo redko.

Bolniki morajo biti o tem seznanjeni in svetovati jim je treba, da so med zdravljenjem z levodopo

previdni pri vožnji in upravljanju s stroji. Bolniki, ki so izkusili somnolenco ali obdobja nenadnega

začetka spanja ali oboje, se morajo izogibati vožnji in upravljanju s stroji. Nadalje je treba razmisliti o

zmanjšanju odmerka ali prekinitvi zdravljenja (glejte poglavje 4.7).

Majhna podskupina bolnikov s Parkinsonovo boleznijo ima kognitivne in vedenjske motnje, ki jih

lahko pripišemo jemanju povišanih odmerkov zdravil, ki močno presegajo potrebne za zdravljenje

motoričnih motenj in so v neskladju z zdravnikovim nasvetom.

Motnje nadzora impulzivnega vedenja

Bolnike je treba redno spremljati zaradi možnosti razvoja motenj nadzora impulzivnega vedenja.

Bolnike in njihove svojce je treba opozoriti, da se lahko vedenjski simptomi motenj nadzora

impulzivnega vedenja, vključno s patološkim hazardiranjem, povečanim libidom, prekomerno spolno

aktivnostjo, kompulzivnim zapravljanjem ali kupovanjem, prenajedanjem in kompulzivnim

hranjenjem, pojavijo pri bolnikih, ki se zdravijo z agonisti dopamina in/ali drugimi dopaminergičnimi

zdravili, ki vsebujejo levodopo, vključno z zdravilom Madopar. Če se pojavijo taki simptomi, je

potreben premislek glede nadaljnjega zdravljenja.

4.5

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Farmakokinetične interakcije

Sočasno jemanje antiholinergične učinkovine triheksifenidil s standardnimi oblikami zdravila

Madopar zmanjša hitrost, ne pa obseg absorpcije levodope. Železov sulfat zmanjša največje

levodopine koncentracije v plazmi in njeno površino pod krivuljo (AUC) za 30 do 50 %.

Farmakokinetične spremembe, opažene med sočasnim jemanjem železovega sulfata, so klinično

pomembne le za nekatere bolnike.

Metoklopramid zveča hitrost absorpcije levodope.

Med levodopo in bromokriptinom, amantadinom, selegilinom in domperidonom ni farmakokinetičnih

interakcij.

Farmakodinamične interakcije

Nevroleptiki, opioidi in antihipertenzivi, ki vsebujejo reserpin, zavirajo učinek zdravila Madopar.

Če morajo bolniki, ki prejemajo ireverzibilne (neselektivne) zaviralce MAO (npr. fenelzin in

tranilcipromin), nujno jemati zdravilo Madopar, mora med ukinitvijo zaviralcev MAO in začetkom

JAZMP-IB/005-26.07.2013

jemanja zdravila Madopar miniti vsaj 14 dni. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo neželeni učinki,

kot npr. hipertenzivne krize.

Selektivne zaviralce MAO-B (npr. selegilin in rasagilin) in selektivne zaviralce MAO-A (npr.

moklobemid) smemo predpisati bolnikom, ki se zdravijo z zdravilom Madopar. Priporočljiva je

ponovna določitev odmerka levodope glede na bolnikov odziv ob upoštevanju učinkovitosti in

prenašanja. Kombinacija zaviralcev MAO-A in MAO-B je enakovredna neselektivnemu zaviranju

MAO, zato je ne smemo dajati sočasno z zdravilom Madopar (glejte poglavje 4.3).

Zdravila Madopar ne smemo jemati sočasno s simpatikomimetiki (učinkovine, kot so adrenalin,

noradrenalin, izoproterenol ali amfetamin, ki spodbujajo simpatični živčni sistem), ker lahko levodopa

zveča njihove učinke. Bolnike, ki hkrati jemljejo zdravilo Madopar in simpatikomimetike, moramo

skrbno nadzorovati in po potrebi zmanjšati odmerke simpatikomimetikov.

Sočasno zdravljenje z drugimi zdravili, kot so antiholinergiki, amantadin in agonisti dopamina je

sprejemljivo, čeprav lahko take kombinacije zvečajo želene in tudi neželene učinke. Včasih je treba

zmanjšati odmerek zdravila Madopar ali drugega zdravila. Pri sočasnem zdravljenju z zaviralci COMT

bo morda treba zmanjšati odmerek zdravila Madopar.

Antiholinergikov ne smemo ukiniti takoj, ko se bolnik prične zdraviti z zdravilom Madopar, ker

levodopa začne učinkovati šele čez nekaj časa.

Levodopa lahko kemično vpliva na številne diagnostične laboratorijske teste (za glukozo, kreatinin,

kateholamine, sečno kislino). Coombsov test je lahko pri bolnikih, ki jemljejo zdravilo Madopar, lažno

pozitiven.

Če zdravilo jemljemo skupaj s proteinsko bogatim obrokom, se lahko zmanjša njegov učinek.

Splošna anestezija s halotanom: Zdravljenje z zdravilom Madopar je treba prekiniti 12 do 48 ur pred

operativnim posegom, za katerega je potrebna splošna anestezija s halotanom. V nasprotnem primeru

se lahko pojavi nihanje krvnega tlaka ali aritmija ali oboje.

Za splošno anestezijo z drugimi anestetiki glejte poglavje 4.4.

4.6

Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Zdravilo Madopar je med nosečnostjo kontraindicirano; prav tako pri ženskah, ki so v rodni dobi in ne

uporabljajo učinkovite kontracepcije. V študijah na živalih so ugotovili škodljive vplive, benserazid pa

povezujejo s skeletnimi malformacijami pri podganah (glejte poglavje 5.3). Če ženska med jemanjem

zdravila Madopar zanosi, mora zdravljenje z zdravilom Madopar prekiniti (glejte poglavje 4.3).

Dojenje

Bolnice med jemanjem zdravila Madopar ne smejo dojiti (glejte poglavje 4.3).

4.7

Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Zdravilo Madopar ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanje s stroji.

Pri posameznih bolnikih lahko zdravilo zmanjša psihofizično sposobnost za upravljanje vozil in

strojev. Sposobnost za vožnjo mora oceniti zdravnik glede na osnovno bolezen in učinke zdravljenja.

Bolnike, ki se zdravijo z levodopo in se pri njih pojavlja somnolenca ali nenadni napadi spanja ali

oboje, moramo opozoriti, da se izogibajo vožnji in aktivnostim (npr. upravljanju strojev), kjer bi lahko

njihova zmanjšana pozornost ogrozila njih same ali druge udeležence, dokler takšni napadi ne

izginejo.

4.8

Neželeni učinki

Pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti, zato so neželeni učinki razvrščeni samo po

organskih sistemih.

JAZMP-IB/005-26.07.2013

Bolezni krvi in limfatičnega sistema: Redko se lahko pojavijo hemolitična anemija, prehodna

levkopenija in trombocitopenija.

Presnovne in prehranske motnje: Poročali so o anoreksiji.

Psihiatrične motnje: Depresija je lahko del klinične slike bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in se

lahko pojavi pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Madopar.

Vznemirjenost, občutek strahu, nespečnost, halucinacije, blodnje in začasne dezorientacije se lahko

občasno pojavijo pri starejših bolnikih in pri tistih, ki so take neželene učinke že imeli.

Patološko hazardiranje, povečan libido, prekomerna spolna aktivnost, kompulzivno zapravljanje ali

kupovanje, prenajedanje in kompulzivno hranjenje se lahko pojavijo pri bolnikih, ki se zdravijo z

agonisti dopamina in/ali drugimi dopaminergičnimi zdravili, ki vsebujejo levodopo, vključno z

zdravilom Madopar (glejte poglavje 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi).

Bolezni živčevja: Poročali so o posameznih primerih delne ali popolne izgube ali spremembe okusa. V

poznejših fazah zdravljenja se lahko pojavijo nehotni gibi (horeatični ali atetotični). Običajno jih lahko

omilimo ali odpravimo z zmanjševanjem posameznega odmerka.

Pri dolgotrajnem zdravljenju se lahko pojavijo nihanja učinka (pojav pojemajočega odmerka in vklop-

izklop), zato bolnikom dajemo manjše posamezne odmerke v krajših časovnih razmikih. Pozneje

lahko zaradi doseganja večjega terapevtskega učinka odmerek ponovno postopoma povečamo.

Pri bolnikih, ki se zdravijo z zdravilom Madopar, se lahko pojavi somnolenca in zelo redko nenaden

nastop spanja in zvečana somnolenca podnevi.

Srčne bolezni: Občasno se lahko pojavijo motnje srčnega ritma.

Žilne bolezni: Občasno se lahko pojavijo spremembe krvnega tlaka (ortostatska hipotenzija). Motnje

krvnega tlaka običajno odpravimo z zmanjšanjem odmerka zdravila Madopar.

Bolezni prebavil: Pri jemanju zdravila Madopar se lahko pojavijo navzea, bruhanje in driska.

Neželene gastrointestinalne učinke, ki se lahko pojavijo v zgodnjih fazah zdravljenja, lahko večinoma

omilimo, če vzamemo zdravilo med manjšim obrokom ali po njem, z dovolj tekočine, ali če odmerke

zdravila povečujemo počasi.

Bolezni kože in podkožja: Redko se lahko pojavijo alergijske kožne reakcije, kot sta srbež in izpuščaj.

Preiskave: Krvne preiskave lahko pokažejo prehodno zvišanje jetrnih encimov in zvečano aktivnost

alkalne fosfataze. Poročali so o zvišanju gama-glutamiltransferaze.

Opazili so povišane vrednosti dušika v plazmi.

Včasih se lahko seč obarva rdeče ali potemni, če dlje stoji.

4.9

Preveliko odmerjanje

Simptomi

Simptomi prevelikega odmerjanja so podobni neželenim učinkom zdravila Madopar pri terapevtskih

odmerkih, a so lahko hujši. Preveliko odmerjanje lahko vodi do kardiovaskularnih neželenih učinkov

(npr. srčnih aritmij), psihiatričnih motenj (npr. zmedenosti in nespečnosti), prebavnih težav (npr.

navzea in bruhanje) in nenormalnih nenamernih gibov (glejte poglavje 4.8).

Zdravljenje

Spremljati je treba bolnikove osnovne življenjske funkcije in vpeljati podporne ukrepe, glede na

bolnikovo klinično stanje. Še posebno bodo bolniki verjetno potrebovali simptomatsko zdravljenje

kardiovaskularnih učinkov (npr. z antiaritmiki) in učinkov na osrednji živčni sistem (npr. z

respiratornimi stimulansi ali nevroleptiki).

5.

FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

JAZMP-IB/005-26.07.2013

5.1

Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: antiparkinsoniki in dopaminergiki, oznaka ATC: NO4BA02.

Bolnikom s parkinsonizmom v bazalnih ganglijih primanjkuje dopamina, ki deluje kot nevrotransmitor

v možganih. Levodopa ali L-DOPA (3,4-dihidroksil l-fenilalanin) je intermediat v biosintezi

dopamina. Levodopa (prekurzor dopamina) se uporablja kot predzdravilo za povečanje količine

dopamina, ker lahko, za razliko od dopamina, prečka krvno-možgansko bariero. Ko levodopa vstopi v

osrednji živčni sistem, se pretvori v dopamin z aromatsko L-amino dekarboksilazo. Levodopa se v

telesu z encimom dekarboksilazo hitro dekarboksilira v dopamin (v možganih in zunaj njih), zato se

večina levodope razgradi, še preden doseže možgane. Dopamin, ki nastane periferno, zelo slabo

prehaja skozi krvno-možgansko pregrado, poleg tega pa ima tudi neželene učinke.

Benserazid zavira dekarboksilazo in zmanjša zunajmožgansko dekarboksilacijo. V terapevtskih

odmerkih ne prehaja skozi krvno-možgansko pregrado. Kombinirano dajanje levodope in benserazida

nadomesti pomanjkanje dopamina v možganih. Zdravilo Madopar je kombinacija levodope in

benserazida v razmerju 4 : 1. Klinične študije in terapevtska uporaba so pokazali, da je to razmerje

optimalno. Zdravilo Madopar je enako učinkovito kot bolj pogosti in večji odmerki levodope same,

poleg tega ga bolniki veliko bolje prenašajo.

Disperzibilne tablete zdravila Madopar so posebej primerne za bolnike, ki imajo težave s požiranjem

(disfagija) in za bolnike, ki potrebujejo obliko, pri kateri nastopi učinek hitreje (bolniki z jutranjo in

popoldansko akinezijo ali bolniki, pri katerih nastopi delovanje počasneje in hitreje popusti).

5.2

Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Standardne oblike

Levodopa se večinoma absorbira v začetnem delu tankega črevesa, kjer je absorpcija neodvisna od

mesta. Največje plazemske koncentracije doseže približno eno uro po zaužitju standardne oblike

zdravila Madopar.

Največja koncentracija levodope v plazmi in obseg absorpcije levodope (AUC) se večata sorazmerno

z odmerkom (50–200 mg levodope).

Jemanje s hrano zmanjša hitrost in obseg absorpcije levodope. Največja koncentracija levodope v

plazmi je 30 % nižja in se pojavi pozneje v primeru, da standardne oblike zdravila Madopar zaužijemo

z obrokom. Obseg absorpcije levodope je zmanjšan za 15 %.

Oblike za pripravo peroralne suspenzije

Farmakokinetični profil levodope po zaužitju disperzibilne tablete zdravila Madopar je podoben

profilu po zaužitju standardne oblike zdravila Madopar, in sicer pri zdravih prostovoljcih, in tudi pri

bolnikih s parkinsonizmom. Razlika je le v tem, da je čas za dosego največje koncentracije krajši pri

disperzibilnih tabletah. Pri zaužitju suspenzije zdravila Madopar je med posamezniki v absorpciji manj

razlik.

Porazdelitev

Levodopa prehaja krvno-možgansko pregrado z nasičenim transportnim sistemom. Ni vezana na

plazemske beljakovine, njen volumen porazdelitve pa je 57 litrov. AUC levodope v cerebrospinalni

tekočini dosega okrog 12 % AUC v plazmi.

V nasprotju z levodopo, benserazid v terapevtskih odmerkih ne prehaja skozi krvno-možgansko

pregrado. Kopiči se v glavnem v ledvicah, pljučih, tankem črevesu in jetrih.

Presnova

Znani sta dve glavni (dekarboksilacija in O-metilacija) in dve manj pogosti poti presnove levodope

(transaminacija in oksidacija). Dekarboksilaza aromatskih aminokislin pretvori levodopo v dopamin.

Glavna končna produkta te poti sta homovanilna kislina in dihidroksifenilocetna kislina. Katehol-O-

metiltransferaza metilira levodopo v 3-O-metildopo, ki ima razpolovni čas izločanja približno 15 ur in

se akumulira pri bolnikih, ki prejemajo terapevtske odmerke zdravila Madopar. Zmanjšana periferna

JAZMP-IB/005-26.07.2013

dekarboksilacija levodope ob sočasnem jemanju benserazida se kaže v višjih plazemskih

koncentracijah levodope in 3-O-metildope ter nižjih plazemskih koncentracijah kateholaminov

(dopamin, noradrenalin) in fenolkarboksilnih kislin (homovanilna kislina, dihidroksifenilocetna

kislina).

Benserazid se v črevesni sluznici in jetrih hidroksilira v trihidroksibenzilhidrazin. Ta presnovek je

močan zaviralec dekarboksilaze aromatskih aminokislin.

Izločanje

Ob perifernem zaviralcu dekarboksilaze, benserazidu, je razpolovni čas izločanja levodope približno

1,5 ure. Pri starejših bolnikih (65 do 78 let) je razpolovni čas izločanja približno 25 % daljši.

Plazemski očistek levodope je 430 ml/min (7,17 ml/s).

Benserazid se skoraj v celoti izloča s presnovki, ki se večinoma izločajo s sečem (64 %), manjši del pa

se jih izloči z blatom (24 %).

Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov

Farmakokinetičnih podatkov pri bolnikih z uremijo in jetrno okvaro ni.

Pri starejših bolnikih s Parkinsonovo boleznijo (starih 65 do 78 let) je razpolovni čas daljši, AUC pa

večja za približno 25 % v primerjavi z mlajšimi bolniki (34 do 64 let). Statistično značilen učinek

starosti je klinično zanemarljiv in je manjšega pomena za odmerjanje.

5.3

Predklinični podatki o varnosti

Zdravilo Madopar v Amesovem testu ni pokazalo mutagenosti. Študije kancerogenosti niso izvedli.

V 12-mesečni študiji toksičnosti so zdravilo Madopar v odmerku 75 mg/kg (15 mg/kg benserazida in

60 mg/kg levodope) psi dobro prenašali. Odmerki 150 mg/kg (30 mg/kg benserazida in 120 mg/kg

levodope) so povzročili izgubo telesne mase in blage motnje delovanja jeter. Odmerki 300 mg/kg

(60 mg/kg benserazida in 240 mg/kg levodope) so povzročili pogin živali in reverzibilno maščobno

distrofijo jeter. Vpliv na jetra so pripisali benserazidu. V kliničnih študijah pri terapevtskih odmerkih

jetrnih toksičnosti niso opazili.

Po dajanju ponavljajočih odmerkov zdravila Madopar podganam so opazili skeletne malformacije, ki

so jih pripisali benserazidu (glejte poglavje 4.6). Spremembe, ki se kažejo v epifiznem stiku, za

odrasle ljudi niso pomembne, ker epifizni stik po puberteti ne vsebuje hrustanca. Pri psih skeletnih

malformacij niso opazili.

Študije toksičnega vpliva na sposobnost razmnoževanja so izvajali na podganah, miših in kuncih.

Teratogenih učinkov niso opazili. Pri odmerkih, ki povzročijo toksične učinke pri samicah, je prišlo do

intrauterinega pogina ali zmanjšanja zarodkove mase ali obojega oziroma do zmanjšane sposobnosti

zarodka za življenje. Učinki, pripisani toksičnim učinkom pri samicah, so se pojavili pri naslednjih

odmerkih zdravila Madopar (1 del benserazida in 4 deli levodope): ≥ 60 mg/kg/dan pri kuncih, ≥ 300

mg/kg/dan pri podganah, pri miših pa ni bilo učinkov do največjega preskušanega odmerka 400

mg/kg. Benserazid sam je povzročil podobne učinke v odmerku 24 mg/kg/dan pri kuncih in 720

mg/kg/dan pri podganah.

V študiji toksičnosti ponavljajočih odmerkov benserazida v odmerku 500 mg/kg/dan med dojenjem, je

prišlo do zakasnitve naraščanja telesne mase in povečane stopnje pogina pri mladih živalih. Ni jasno,

ali so bili ti učinki posledica delovanja učinkovin ali pa so nastali zaradi sprememb pri samicah

(premalo mleka, premalo pozornosti). Pri mladih živalih do sprememb skeleta ni prišlo. Tudi po

ponavljajočih odmerkih benserazida v odmerkih 200 mg/kg/dan med zadnjo fazo brejosti niso opazili

sprememb skeleta.

6.

FARMACEVTSKI PODATKI

6.1

Seznam pomožnih snovi

citronska kislina, brezvodna (E330)

koruzni škrob, predgelirani

celuloza, mikrokristalna (E460)

JAZMP-IB/005-26.07.2013

magnezijev stearat (E572)

6.2

Inkompatibilnosti

Navedba smiselno ni potrebna.

6.3

Rok uporabnosti

3 leta

6.4

Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred vlago.

Steklenico shranjujte tesno zaprto.

6.5

Vrsta ovojnine in vsebina

Škatla s steklenico s 30 tabletami. Steklenica, v kateri je blazinica iz bombaža/viskoze, iz rumenkasto

rjavega stekla in z zaporko iz PE (polietilena) s sušilnim sredstvom silikagel.

6.6

Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

Ni posebnih zahtev.

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7.

IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET

Roche farmacevtska družba d.o.o., Vodovodna 109, 1000 Ljubljana

8.

ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET

5363-I-2349/11

9.

DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET

19.12.2011

10.

DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

26.07.2013

7-8-2018

Numient (Impax Laboratories Ireland Limited)

Numient (Impax Laboratories Ireland Limited)

Numient (Active substance: levodopa / carbidopa) - Centralised - Transfer Marketing Authorisation Holder - Commission Decision (2018)5418 of Tue, 07 Aug 2018 European Medicines Agency (EMA) procedure number: EMEA/H/C/2611/T/5

Europe -DG Health and Food Safety

10-7-2018

Corbilta (Orion Corporation)

Corbilta (Orion Corporation)

Corbilta (Active substance: levodopa / carbidopa / entacapone) - Centralised - Renewal - Commission Decision (2018)4468 of Tue, 10 Jul 2018 European Medicines Agency (EMA) procedure number: EMEA/H/C/2785/R/15

Europe -DG Health and Food Safety