PAROFOR 175

Страна: Словения

Език: словенски

Източник: JAZMP (Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke)

Предлага се от:

Huvepharma NV Uitbreidingstraat 80 2600 Antwerpen Belgija Proizvajalec odgovoren za sproščanje serij: Biovet JSC Petar Rakov Street 39 4550 Peštera Bolgarija 2

АТС код:

QJ01GB92

Листовка

Stran 1 od 4
NAVODILO ZA UPORABO
Parofor 175 mg/ml raztopina za injiciranje za prašiče
1.
IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM TER
PROIZVAJALEC ZDRAVILA, ODGOVOREN ZA SPROŠČANJE SERIJ, ČE STA
RAZLIČNA
Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom:
Huvepharma NV
Uitbreidingstraat 80
2600 Antwerpen
Belgija
Proizvajalec odgovoren za sproščanje serij:
Biovet JSC
Petar Rakov Street 39
4550 Peštera
Bolgarija
2.
IME ZDRAVILA ZA UPORABO V VETERINARSKI MEDICINI
Parofor 175 mg/ml raztopina za injiciranje za prašiče
Paromomicin sulfat.
3.
NAVEDBA UČINKOVIN(E) IN DRUGE(IH) SESTAVIN
1 ml vsebuje:
UČINKOVINA:
paromomicin sulfat
250 mg, ustreza osnovi paromomicina 175 mg ali
175.000 i.e. aktivnosti paromomicina
POMOŽNE SNOVI:
klorokrezol
1,0 mg
natrijev metabisulfit (E223)
3,0 mg
Bistra raztopina rumene do jantarjeve barve.
4.
INDIKACIJA(E)
Paromomicin je indiciran za zdravljenje bakterijskih okužb, ki jih
povzročajo patogeni, občutljivi na
paromomicin, če je na mestu okužbe dosežena učinkovita
koncentracija.
5.
KONTRAINDIKACIJE
Ne uporabite v primerih znane preobčutljivosti na paromomicin, druge
aminoglikozide ali na katero
koli pomožno snov.
Ne uporabite v primerih oslabljenega delovanja ledvic ali jeter.
6.
NEŽELENI UČINKI
Stran 2 od 4
V redkih primerih so opazili mehko blato.
Pogostost neželenih učinkov je določena po naslednjem dogovoru:
- zelo pogosti (neželeni učinki se pokažejo pri več kot 1 od 10
zdravljenih živali)
- pogosti (pri več kot 1, toda manj kot 10 živali od 100 zdravljenih
živali)
- občasni (pri več kot 1, toda manj kot 10 živali od 1.000
zdravljenih živali)
- redki (pri več kot 1, toda manj kot 10 živali od 10.000
zdravljenih živali)
- zelo redki (pri manj kot 1 živali od 10.000 zdravljenih živali,
vključno s posameznimi primeri).
Aminoglikozidni antibiotiki, kot je paromomicin, lahko povzročijo
ototoksičnost in nefrotoksičnost.
7.
CILJNE ŽIVALSKE VRSTE
Prašiči (prašički).
8.
ODMERKI ZA POSAMEZNE ŽIVALSKE VRSTE TER POT(I) IN NAČIN UPORABE

Данни за продукта

Stran 1 od 5
POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA
1.
IME ZDRAVILA ZA UPORABO V VETERINARSKI MEDICINI
Parofor 175 mg/ml raztopina za injiciranje za prašiče
2.
KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA
Vsak ml vsebuje:
UČINKOVINA:
paromomicin sulfat
250 mg, ustreza osnovi paromomicina 175 mg ali
175.000 i.e. aktivnosti paromomicina
POMOŽNE SNOVI:
klorokrezol
1,0 mg
natrijev metabisulfit (E223)
3,0 mg
Za celoten seznam pomožnih snovi, glejte poglavje 6.1.
3.
FARMACEVTSKA OBLIKA
Raztopina za injiciranje.
Bistra raztopina rumene do jantarjeve barve.
4.
KLINIČNI PODATKI
4.1 CILJNE ŽIVALSKE VRSTE
Prašiči (prašički).
4.2 INDIKACIJE ZA UPORABO PRI CILJNIH ŽIVALSKIH VRSTAH
Paromomicin je indiciran za zdravljenje bakterijskih okužb, ki jih
povzročajo patogeni, občutljivi na
paromomicin, če e na mestu okužbe dosežena učinkovita
koncentracija.
4.3 KONTRAINDIKACIJE
Ne uporabite v primerih znane preobčutljivosti na paromomicin, druge
aminoglikozide ali na katero koli
pomožno snov.
Ne uporabite v primerih oslabljenega delovanja ledvic ali jeter.
4.4 POSEBNA OPOZORILA ZA VSAKO CILJNO ŽIVALSKO VRSTO
Jih ni.
4.5 POSEBNI PREVIDNOSTNI UKREPI
Posebni previdnostni ukrepi za uporabo pri živalih
V primeru domnevne okužbe s
_Pseudomonas aeruginosa_
je treba pred začetkom zdravljenja določiti
občutljivost tega ciljnega bakterijskega patogena.
Uporabo zdravila je treba kombinirati z dobro prakso upravljanja, npr.
z dobro higieno, ustreznim
prezračevanjem, preprečevanjem prenapolnjenosti vzrejnega objekta.
Stran 2 od 5
Ker je zdravilo potencialno ototoksično in nefrotoksično, je
priporočljivo, da se oceni delovanje ledvic.
Zaradi tveganja za ototoksičnost in nefrotoksičnost, mora uporaba
zdravila pri novorojenih živalih
temeljiti na oceni koristi/tveganja odgovornega veterinarja.
Zaradi ozkega razpona varnosti aminoglikozidov, je treba odmerek
zmanjšati pri živalih s prekomerno
telesno težo ali dehidriranih živalih ali pri živali z ledvično
insuficienco.
Izogibati se moramo podaljšani ali ponavljajoči upo