Losartan TEVA

Glavne informacije

  • Zaščiteno ime:
  • Losartan TEVA 100 mg filmsko obložene tablete
  • Farmacevtska oblika:
  • filmsko obložena tableta
  • Sestava:
  • losartan 91,52 mg / 1 tableta
  • Pot uporabe:
  • Peroralna uporaba
  • Enote v paketu:
  • škatla z 28 tabletami (2 x 14 tablet v pretisnem omotu iz PVC/PE/PVdC/Al)
  • Tip zastaranja:
  • Rp - Predpisovanje in izdaja zdravila je le na recept
  • Uporabi za:
  • ljudje
  • Vrsta medicine:
  • Alopatska drog

Dokumentov

Lokalizacija

  • Na voljo v:
  • Losartan TEVA 100 mg filmsko obložene tablete
    Slovenija
  • Jezik:
  • slovenščina

Terapevtski podatki

  • Terapevtska skupina:
  • losartan

Drugi podatki

Stanje

  • Source:
  • JAZMP - Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke - Slovenia Medicines Agency
  • Status dovoljenje:
  • Zdravilo z dovoljenjem za promet
  • Številka dovoljenja:
  • 103-140/2016-3
  • Datum dovoljenje:
  • 07-03-2017
  • EAN koda:
  • 3837000120196
  • Zadnja posodobitev:
  • 19-01-2018

Glavnih Značilnosti Zdravila

JAZMP-IB/030-10.09.2015

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

1.

IME ZDRAVILA

Losartan TEVA 50 mg in 100 mg filmsko obložene tablete

2.

KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena tableta Losartan TEVA vsebuje 50 mg oziroma 100 mg losartana v obliki kalijeve soli.

Pomožne snovi z znanim učinkom:

Ena 50 mg tableta vsebuje 9 mg laktoze monohidrata.

Ena 100 mg tableta vsebuje 18 mg laktoze monohidrata.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.

FARMACEVTSKA OBLIKA

Filmsko obložene tablete.

50 mg: Bele, ovalne, blago izbočene filmsko obložene tablete, z vtisnjeno oznako »50« na eni strani in

razdelilno zarezo na drugi.

Tableta se lahko deli na enake odmerke.

100 mg: Bele, ovalne, blago izbočene filmsko obložene tablete, z vtisnjeno oznako »100« na eni strani

in razdelilno zarezo na drugi.

Tableta se lahko deli na enake odmerke.

4.

KLINIČNI PODATKI

4.1

Terapevtske indikacije

Zdravljenje esencialne hipertenzije.

Zdravljenje ledvične bolezni pri odraslih bolnikih s hipertenzijo in sladkorno boleznijo tipa 2

s proteinurijo ≥ 0,5 g/dan kot del zdravljenja hipertenzije.

Zmanjšanje tveganja za možgansko kap pri odraslih hipertenzivnih bolnikih s hipertrofijo

levega prekata, potrjeno z EKG-jem (glejte poglavje 5.1 Študija LIFE, Rasa).

4.2

Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

Hipertenzija

Za večino bolnikov je običajni začetni in vzdrževalni odmerek 50 mg enkrat na dan. Največji

antihipertenzivni učinek dosežemo 3-6 tednov po začetku zdravljenja. Pri nekaterih bolnikih lahko

dodatno korist dosežemo s povečanjem odmerka na 100 mg enkrat na dan (zjutraj).

Losartan se lahko jemlje skupaj z drugimi antihipertenzivnimi zdravili, še posebej z diuretiki (npr.

hidroklorotiazidom) (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.5 in 5.1).

Pediatrična populacija

Podatki o učinkovitosti in varnosti zdravljenja hipertenzije pri otrocih in mladostnikih, starih od 6 do

16 let, so omejeni (glejte poglavje 5.1). Dosegljivi farmakokinetični podatki pri otrocih, starejših od

1 meseca, so omejeni (glejte poglavje 5.2).

JAZMP-IB/030-10.09.2015

Priporočeni odmerek pri bolnikih, ki lahko pogoltnejo tableto in imajo telesno maso od 20 do 50 kg, je

25 mg enkrat dnevno. Odmerek se lahko izjemoma poveča do največjega priporočenega odmerka

50 mg enkrat dnevno. Odmerek je potrebno prilagoditi vrednostim krvnega tlaka.

Običajni odmerek pri bolnikih s telesno maso nad 50 kg je 50 mg enkrat dnevno. Odmerek se lahko

izjemoma poveča do največjega priporočenega odmerka 100 mg enkrat dnevno. Odmerkov, večjih od

1,4 mg/kg (ali večjih od 100 mg) dnevno, pri otrocih in mladostnikih niso preučevali.

Uporaba losartana pri otrocih, mlajših od 6 let, se ne priporoča, saj so podatki za to skupino otrok

omejeni.

Uporaba losartana pri otrocih s stopnjo glomerulne filtracije pod 30 ml/min / 1,73 m

, se ne priporoča,

saj podatkov za to skupino bolnikov ni (glejte poglavje 4.4).

Uporaba losartana pri otrocih z okvaro jeter se ne priporoča (glejte poglavje 4.4).

Bolniki s hipertenzijo in sladkorno boleznijo tipa 2 s proteinurijo ≥ 0,5 g/dan

Običajni začetni odmerek je 50 mg enkrat na dan. Odmerek je mogoče povečati na 100 mg enkrat na

dan glede na odziv bolnikovega krvnega tlaka, od prvega meseca po uvedbi zdravljenja dalje.

Zdravilo Losartan Teva lahko uporabljamo skupaj z drugimi antihipertenzivi (npr. z diuretiki, zaviralci

kalcijevih kanalčkov, zaviralci receptorjev alfa ali beta in zdravili, ki delujejo na osrednje ţivčevje), pa

tudi skupaj z inzulinom in drugimi običajnimi hipoglikemičnimi zdravili (npr. sulfonilsečninami,

glitazoni in zaviralci glukozidaze).

Zmanjšanje tveganja za možgansko kap pri bolnikih s hipertenzijo s hipertrofijo levega prekata

Običajni začetni odmerek zdravila je 50 mg losartana enkrat na dan. Mogoče je dodati tudi nizek

odmerek hidroklorotiazida in/ali povečati odmerek losartana na 100 mg enkrat na dan, glede na krvni

tlak.

Uporaba zdravila pri bolnikih z zmanjšanim intravaskularnim volumnom

Pri zelo majhnem odstotku bolnikov, ki imajo zmanjšan intravaskularni volumen (npr. pri tistih, ki se

zdravijo z velikimi odmerki diuretikov) je priporočen začetni odmerek 25 mg enkrat na dan (glejte

poglavje 4.4).

Uporaba zdravila pri bolnikih z okvaro ledvic in bolnikih na hemodializi

Pri bolnikih z ledvično okvaro in bolnikih na hemodializi ni potrebna nikakršna prilagoditev odmerka

na začetku zdravljenja.

Uporaba zdravila pri bolnikih z okvaro jeter

Pri bolnikih z jetrno okvaro v anamnezi je potrebno razmisliti o uporabi nižjega odmerka zdravila. Ni

izkušenj zdravljenja bolnikov s hudo jetrno okvaro. Uporaba losartana pri bolnikih s hudo jetrno

okvaro je kontraindicirana (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Uporaba pri starejših bolnikih

Čeprav je potrebno pri bolnikih, starejših od 75 let, razmisliti o zdravljenju z začetnim odmerkom

25 mg, prilagoditev odmerka pri starejših bolnikih ponavadi ni potrebna.

Način uporabe

Zdravilo Losartan Teva je potrebno vzeti s kozarcem vode.

Zdravilo Losartan Teva se lahko jemlje z ali brez hrane.

4.3

Kontraindikacije

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Drugo in tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavji 4.4 in 4.6).

Huda jetrna okvara.

JAZMP-IB/030-10.09.2015

Sočasna uporaba zdravila Losartan TEVA in zdravil, ki vsebujejo aliskiren, je kontraindicirana pri

bolnikih s sladkorno boleznijo ali z okvaro ledvic (hitrost glomerularne filtracije < 60 ml/min/1,73 m

(glejte poglavji 4.5 in 5.1).

4.4

Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Preobčutljivost

Angioedem

Bolnike z angioedemom v anamnezi (otekanje obraza, ustnic, žrela in/ali jezika) je potrebno pozorno

spremljati (glejte poglavje 4.8).

Hipotenzija in motnje ravnotežja elektrolitov/tekočin

Pri bolnikih z zmanjšanjem intravaskularnega volumna in/ali vrednosti natrija zaradi intenzivne

diuretične terapije, omejitve soli v prehrani, driske ali bruhanja, se lahko pojavi simptomatska

hipotenzija, še posebej po prvem odmerku zdravila in po povečanju odmerka. Tovrstne motnje je

potrebno odpraviti še pred uporabo losartana ali pa uporabiti manjši začetni odmerek zdravila (glejte

poglavje 4.2). To velja tudi za otroke, stare od 6 do 18 let.

Motnje ravnovesja elektrolitov

Motnje ravnovesja elektrolitov so pogoste pri bolnikih z ledvično okvaro z ali brez sladkorne bolezni

in jih je potrebno zdraviti. V klinični študiji, opravljeni pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 z

nefropatijo, je bila incidenca hiperkaliemije večja v skupini, zdravljeni z losartanom, kot pri skupini,

ki je prejemala placebo (glejte poglavje 4.8). Zato je potrebno natančno spremljati plazemske

koncentracije kalija in kreatinina, še posebej pri bolnikih s srčnim popuščanjem in plazemskim

očistkom kreatinina od 30 do 50 ml/min.

Sočasna uporaba diuretikov, ki varčujejo s kalijem, nadomestkov kalija in soli, ki vsebujejo kalij, se ne

priporoča (glejte poglavje 4.5).

Jetrna okvara

Na podlagi farmakokinetičnih podatkov, ki kažejo na bistveno povečane plazemske koncentracije

losartana pri bolnikih s cirozo jeter, je potrebno razmisliti o uporabi manjšega odmerka zdravila pri

bolnikih z jetrno okvaro v anamnezi. Ni izkušenj z zdravljenjem bolnikov s hudo jetrno okvaro z

losartanom. Zdravila se zato ne sme predpisovati bolnikom s hudo jetrno okvaro (glejte poglavja 4.2,

4.3 in 5.2).

Uporaba losartana pri otrocih z okvaro jeter se ne priporoča (glejte poglavje 4.2).

Ledvična okvara

Poročali so o spremembah delovanja ledvic, vključno z ledvično odpovedjo, ki so nastale kot

posledica zavore sistema renin-angiotenzin-aldosteron (še posebej pri bolnikih, pri katerih je delovanje

ledvic odvisno predvsem od sistema renin-angiotenzin-aldosteron, kot na primer pri tistih s hudim

srčnim popuščanjem ali pri tistih z obstoječimi motnjami delovanja ledvic). Kot pri drugih zdravilih,

ki vplivajo na sistem renin-angiotenzin-aldosteron, so pri bolnikih z obojestransko stenozo ledvične

arterije ali s stenozo ledvične arterije pri solitarni ledvici poročali tudi o povečanju koncentracije

sečnine v krvi in kreatinina v serumu. Te spremembe v ledvičnem delovanju so ob prekinitvi

zdravljenja lahko reverzibilne. Losartan je torej potrebno uporabljati previdno pri bolnikih z

obojestransko stenozo ledvične arterije ali s stenozo ledvične arterije pri solitarni ledvici.

Uporaba pri otrocih in mladostnikih z okvaro ledvic

Uporaba losartana pri otrocih s stopnjo glomerulne filtracije pod 30 ml/min /1,73 m

, se ne priporoča,

saj podatkov za to skupino bolnikov ni (glejte poglavje 4.2).

Med zdravljenjem z losartanom je potrebno redno spremljati delovanje ledvic, saj se lahko le to

poslabša. To velja še zlasti v primeru, ko se losartan uporablja ob pridruženih stanjih (vročina,

dehidracija), ki lahko okvarijo delovanje ledvic.

Kaže, da lahko sočasna uporaba losartana in ACE zaviralcev okvari delovanje ledvic. Sočasna uporaba

se zato ne priporoča (glejte poglavje 4.5).

JAZMP-IB/030-10.09.2015

Presaditev ledvice

Ni izkušenj z zdravljenjem bolnikov, ki so imeli pred kratkim presaditev ledvice.

Primarni aldosteronizem

Bolniki s primarnim aldosteronizmom se običajno ne odzovejo na antihipertenzive, ki delujejo na

podlagi zavore sistema renin-angiotenzin. Uporabe losartana se zato ne priporoča.

Koronarna srčna bolezen in cerebrovaskularne bolezni

Kot pri vseh antihipertenzivih lahko preveliko zmanjšanje krvnega tlaka pri bolnikih z ishemično

srčnožilno ali možganskožilno boleznijo povzroči miokardni infarkt ali možgansko kap.

Srčno popuščanje

Pri bolnikih s srčnim popuščanjem, z ali brez ledvične okvare, obstaja kot pri drugih zdravilih, ki

delujejo na sistem renin-angiotenzin, tveganje za nastanek hude arterijske hipotenzije in (pogosto

akutne) ledvične okvare.

Ni zadostnih izkušenj z uporabo losartana pri zdravljenju bolnikov s srčnim popuščanjem in sočasno

hudo ledvično okvaro, pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem (razreda IV po klasifikaciji NYHA)

ter pri bolnikih s srčnim popuščanjem in simptomatskimi, smrtno nevarnimi srčnimi aritmijami. Zato

je treba losartan pri teh skupinah bolnikov previdno uporabljati. Kombinacijo losartana in beta

zaviralca je treba previdno uporabljati (glejte poglavje 5.1).

Stenoza aortne in mitralne zaklopke, obstruktivna hipertrofična kardiomiopatija

Kot pri drugih vazodilatatorjih je potrebna posebna previdnost pri bolnikih, ki imajo stenozo aortne in

mitralne zaklopke ali obstruktivno hipertrofično kardiomiopatijo.

Pomožne snovi

Zdravilo Losartan Teva filmsko obložene tablete vsebujejo laktozo. Bolniki z redkimi dednimi

motnjami galaktozne intolerance, laponske oblike pomanjkanja laktaze ali malabsorpcije glukoze in

galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Nosečnost

Zdravljenje z antagonisti angiotenzina II (AIIA-ji) se ne sme začeti med nosečnostjo. Pri bolnicah, ki

načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z

uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen, če se oceni, da je nadaljnje

zdravljenje z antagonisti angiotenzina II (AIIA-ji) nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z

antagonisti angiotenzina II (AIIA-ji) takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje

(glejte poglavji 4.3 in 4.6).

Dvojna blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS)

Obstajajo dokazi, da sočasna uporaba zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali

aliskirena poveča tveganje za hipotenzijo, hiperkaliemijo in zmanjšano delovanje ledvic (vključno z

akutno odpovedjo ledvic). Dvojna blokada sistema RAAS s hkratno uporabo zaviralcev ACE,

antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena zato ni priporočljiva (glejte poglavji 4.5 in 5.1).

Če je zdravljenje z dvojno blokado res nujno, sme potekati le pod nadzorom specialista in s pogostimi

natančnimi kontrolami delovanja ledvic, elektrolitov in krvnega tlaka.

Pri bolnikih z diabetično nefropatijo se zaviralcev ACE in antagonistov receptorjev angiotenzina II ne

sme uporabljati sočasno.

Druga opozorila in previdnostni ukrepi

Kot so opazili pri zaviralcih encima angiotenzinske konvertaze, so losartan in drugi antagonisti

angiotenzina očitno manj učinkoviti za zniževanje krvnega tlaka pri bolnikih črne rase kot pri osebah

drugih ras, morda zaradi večje prevalence nizke koncentracije renina pri bolnikih črne rase, ki imajo

hipertenzijo.

4.5

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

JAZMP-IB/030-10.09.2015

Drugi antihipertenzivi lahko okrepijo hipotenzivno delovanje losartana. Sočasna uporaba z drugimi

učinkovinami, katerih neželeni učinek je lahko zniževanje krvnega tlaka (npr. triciklični antidepresivi,

antipsihotiki, baklofen, amifostin), lahko zveča tveganje za hipotenzijo.

Losartan se presnovi pretežno s citokromom P450 (CYP) 2C9 do aktivnega karboksikislinskega

presnovka. V klinični študiji so ugotovili, da flukonazol (zaviralec CYP2C9) zmanjša izpostavljenost

aktivnemu presnovku za približno 50 %. Ugotovili so, da sočasno zdravljenje z losartanom in

rifampicinom (induktor presnovnih encimov) vodi do 40 % zmanjšanja plazemske koncentracije

aktivnega presnovka. Klinična pomembnost tega učinka ni znana. Pri sočasnem zdravljenju s

fluvastatinom (šibak zaviralec encima CYP2C9) niso opazili nikakršnih razlik glede izpostavljenosti

losartanu.

Kot pri drugih zdravilih, ki zavirajo angiotenzin II oziroma njegove učinke, lahko sočasna uporaba z

drugimi zdravili, ki zadržujejo kalij (npr. diuretiki, ki varčujejo s kalijem: amilorid, triamteren in

spironolakton) ali ki lahko povečajo koncentracijo kalija (npr. heparin), dodatki kalija ali nadomestki

soli, ki vsebujejo kalij, lahko vodi do povečanja serumske koncentracije kalija. Sočasna uporaba z

losartanom zato ni priporočljiva.

O reverzibilnih zvišanjih koncentracij litija v serumu in toksičnosti so poročali pri sočasni uporabi

litija in zaviralcev ACE. O zelo redkih primerih so poročali tudi pri antagonistih angiotenzina II.

Sočasne uporabe litija in losartana se je treba lotiti previdno. Če se ta kombinacija izkaže za nujno,

med sočasno uporabo priporočamo spremljanje vrednosti litija v serumu.

Pri sočasni uporabi antagonistov angiotenzina II z nesteroidnimi antirevmatiki (npr. s selektivnimi

zaviralci COX-2, acetilsalicilno kislino (> 3 g/dan) in neselektivnimi nesteroidnimi antirevmatiki)

lahko pride do oslabitve antihipertenzivnega učinka zdravila.

Pri bolnikih z obstoječimi motnjami delovanja ledvic lahko sočasna uporaba nesteroidnih

antirevmatikov (npr. indometacina), vključno s selektivnimi zaviralci COX-2, vodi do poslabšanja

delovanja ledvic. Te spremembe delovanja ledvic pa so lahko reverzibilne po ukinitvi terapije.

Poročali so o reverzibilnem povečanju serumske koncentracije litija in njegove toksičnosti med

sočasno uporabo litija in zaviralcev ACE. Poročali so tudi o zelo redkih tovrstnih primerih pri uporabi

antagonistov receptorjev za angiotenzin II. Pri sočasni uporabi litija in losartana je potrebna

previdnost. Če je uporaba te kombinacije nujna, je med sočasno uporabo priporočljivo skrbno

spremljanje serumske koncentracije litija.

Podatki kliničnih preskušanj so pokazali, da je dvojna blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron

(RAAS) s hkratno uporabo zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena

povezana z večjo pogostnostjo neželenih učinkov, npr. hipotenzije, hiperkaliemije in zmanjšanega

delovanja ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic) kot uporaba enega samega zdravila, ki deluje

na RAAS (glejte poglavja 4.3, 4.4. in 5.1).

4.6

Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Uporaba losartana v prvem trimesečju nosečnosti ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4). Uporaba

losartana je kontraindicirana v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Epidemiološki podatki niso pokazali teratogenega učinka pri nosečnicah, ki so bile v prvem trimesečju

nosečnosti izpostavljene zaviralcem ACE, vendar pa majhnega povečanja tveganja ni možno izključiti.

Čeprav ni na voljo kontrolnih epidemioloških podatkov glede tveganja pri uporabi antagonistov

angiotenzina II (AIIA-jev), lahko podobno tveganje obstaja tudi za druga zdravila. Pri bolnicah, ki

načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z

uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen, če se oceni, da je nadaljnje

zdravljenje z antagonisti angiotenzina II (AIIA-ji) nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z

losartanu takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje.

Znano je, da izpostavljenost antagonistom angiotenzina II (AIIA-jem) v drugem in tretjem trimesečju

JAZMP-IB/030-10.09.2015

nosečnosti lahko povzroči fetotoksične učinke pri človeku (zmanjšano delovanje ledvic,

oligohidramnij, zapoznela zakostenitev lobanje) in toksične učinke pri novorojenčku (odpoved ledvic,

hipotenzija, hiperkaliemija) (glejte poglavje 5.3).

V primeru izpostavljenosti losartanu od drugega trimesečja nosečnosti dalje se priporoča ultrazvočni

pregled lobanje in delovanja ledvic.

Otroke, katerih matere so prejemale losartan, je treba pozorno spremljati zaradi možnosti pojava

hipotenzije (glejte poglavje 4.3 in 4.4).

Dojenje

Podatkov o uporabi losartana med nosečnostjo ni, zato se njegova uporaba ne priporoča. Priporočajo

se alternativne metode zdravljenja s potrjeno večjo varnostjo med dojenjem, še zlasti ob dojenju

novorojenčka ali nedonošenčka.

4.7

Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Študije o vplivu zdravila na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene.

Vendar pa je potrebno med vožnjo ali upravljanjem s stroji upoštevati, da lahko med jemanjem

antihipertenzivov občasno nastopi omotica ali zaspanost, še posebej v času uvajanja terapije ali

povečevanja odmerka.

4.8

Neželeni učinki

Losartan so ocenili v naslednjih kliničnih študijah:

v nadzorovanem kliničnem preskušanju pri > 3000 odraslih, starih 18 let in več, za zdravljenje

esencialne hipertenzije,

v nadzorovanem kliničnem preskušanju pri 177 hipertenzivnih pediatričnih bolnikih, starih od 6

do 16 let,

v nadzorovanem kliničnem preskušanju pri > 9000 odraslih, starih od 55 do 80 let, s hipertrofijo

levega prekata (glejte študijo LIFE, poglavje 5.1),

v nadzorovanem kliničnem preskušanju pri > 7700 odraslih s kroničnim popuščanjem srca glejte

študije ELITE I, ELITE II in HEAAL, poglavje 5.1),

v nadzorovanem kliničnem preskušanju pri > 1500 bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, starih

31 let ali več, s proteinurijo (glejte študijo RENAAL, poglavje 5.1).

V teh kliničnih preskušanjih je bil najpogostejši neželeni učinek omotica.

Pogostnost spodaj naštetih neželenih učinkov je opredeljena v skladu z naslednjim dogovorom: zelo

pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100, < 1/10), občasni (≥ 1/1.000, < 1/100), redki (≥ 1/10.000,

< 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (je ni mogoče oceniti iz razpoložljivih

podatkov).

Preglednica 1: Pogostnost neželenih učinkov, ki so bili opaženi v kliničnih študijah pri bolnikih, ki so

prejemali placebo in pogostnost neželenih učinkov, o katerih so poročali v obdobju prihoda zdravila

na trg.

Neželeni učinki

Pogostnost neželenih učinkov, glede na indikacijo

Drugo

Hipertenzija

Hipertenzivni

bolniki s

hipertrofijo

levega

ventrikla

Kronično

srčno

popuščanje

Hipertenzija

in sladkorna

bolezen

tipa 2 z

ledvično

boleznijo

Izkušnje po

prihodu

zdravila na

trg

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

anemija

pogosti

neznana

pogostnost

trombocitopenija

neznana

pogostnost

JAZMP-IB/030-10.09.2015

Bolezni imunskega sistema

preobčutljivostne

reakcije, anafilaktične

reakcije, angioedem*

in vaskulitis**

redki

hiperkaliemija

Psihiatrične motnje

depresija

neznana

pogostnost

Bolezni živčevja

vrtoglavica

pogosti

pogosti

pogosti

pogosti

zaspanost

občasni

glavoboli

občasni

občasni

motne spanja

občasni

spremenjena

občutljivost -

parestezija

redki

migrene

neznana

pogostnost

disgevzija

neznana

pogostnost

Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

vrtoglavica

pogosti

pogosti

tinitus

neznana

pogostnost

Srčne bolezni

palpitacija

občasni

angina pektoris

občasni

sinkopa

redki

atrijska fibrilacija

redki

cerebrovaskularni

dogodek

redki

Žilne bolezni

(ortostatska)

hipotenzija (vključno

z ortostatskimi efekti

odmerka)

občasni

pogosti

pogosti

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

dispneja

občasni

kašelj

občasni

neznana

pogostnost

Bolezni prebavil

bolečina v trebuhu

občasni

zaprtje

občasni

diareja

občasni

navzeja

občasni

bruhanje

občasni

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

pankreatitis

neznana

pogostnost

hepatitis

redki

motnje delovanja jeter

neznana

pogostnost

Bolezni kože in podkožja

urtikarija

občasni

neznana

JAZMP-IB/030-10.09.2015

pogostnost

pruitus

občasni

neznana

pogostnost

izpuščaj

občasni

občasni

neznana

pogostnost

občutljivost na

svetlobo

neznana

pogostnost

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

mialgija

neznana

pogostnost

artralgija

neznana

pogostnost

rabdomioliza

neznana

pogostnmost

Bolezni sečil

okvara ledvic

pogosti

odpoved ledvic

pogosti

Motnje reprodukcije in dojk

erektilna

disfunkcija/impotenca

neznana

pogostnost

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

astenija

občasni

pogosti

občasni

pogosti

utrujenost

občasni

pogosti

občasni

pogosti

edem

občasni

Občutek slabosti

neznana

pogostnost

Preiskave

hiperkaliemija

pogosti

občasni

pogosti

povišana raven

alanin-

aminotransferaze

(ALT)

redki

povišanje ravni

sečnine v krvi ter

kreatinina in kalija v

serumu

pogosti

hiponatriemija

neznana

pogostnost

hipoglikemija

pogosti

*vključno z otekanjem grla, glotisa, obraza, ustnic, poziralnika in/ali jezika (povzroča prehodnost

dihalnih poti); pri nekaterih bolnikih so poročali o angioedemih pri zdravljenju z drugimi zdravili,

vključno z ACE inhibitorji

**vključno z Henoch-Schönlein purpuro

Še zlasti pri bolnikih z intravaskularno izčrpanostjo, kot na primer bolniki z hudim napredovanim

srčnim popuščanjem ali pri bolnikih zdravljenjimi z velikimi odmerki diuretikov.

Pogosti pri bolnikih, ki so prejemali 150 mg losartana namesto 50 mg

Pri bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 z nevtropenijo so v kliničnih študijah poročali, da se je pri

9,9 % bolnikov zdravljenih z zdravilom Losartan Teva pojavila hiperkaliemija > 5,5 mmol/l in pri

3,4 % bolnikih, ki so prejemali placebo.

Motnja je običajno izginila ob prekinitvi zdravljenja

Naslednji neželeni učinki so se pojavli boj pogosto pri bolnikih, ki so prejemali placebo (neznana

pogostnost): bolečina v hrbtu, vnetje sečil in simptomi podobni gripi.

Bolezni sečil

JAZMP-IB/030-10.09.2015

Zaradi zavore delovanja sistema renin-angiotenzin-aldosteron so pri ogroženih bolnikih poročali o

spremembah delovanja ledvic, vključno z ledvično odpovedjo. Te spremembe delovanja ledvic so

lahko reverzibilne po ukinitvi terapije (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Kaže, da je profil neželenih učinkov pri otrocih in mladostnikih podoben kot pri

odraslih. Podatki pri otrocih in mladostnikih so omejeni.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno.

Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih

delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2, SI-1000

Ljubljana, faks: + 386 (0)1 434 76 46, e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si.

4.9

Preveliko odmerjanje

Simptomi zastrupitve

prevelikem

odmerjanju

ljudeh

voljo

samo

omejeni

podatki.

Najverjetnejša

znaka

prevelikega odmerka bi bila hipotenzija in tahikardija; zaradi stimulacije parasimpatičnega živčevja

(vagusa) bi se lahko pojavila bradikardija.

Zdravljenje zastrupitve

Če se pojavi simptomatska hipotenzija, je treba uvesti podporno zdravljenje.

Terapevtski ukrepi so odvisni od časa, ko je bilo zdravilo zaužito ter od vrste in jakosti simptomov.

Primarni ukrep mora biti stabilizacija srca in ožilja. Po peroralnem zaužitju zdravila je indicirana

uporaba zadostnega odmerka aktivnega oglja. Za tem je potrebno natančno spremljanje vitalnih

parametrov. Le-te je treba po potrebi korigirati.

Losartana in njegovega aktivnega presnovka ni mogoče odstraniti iz telesa s hemodializo.

5.

FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1

Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: antagonisti angiotenzina II, enokomponentna zdravila

Oznaka ATC: C09C A01

Mehanizem delovanja

Losartan je sintetičen peroralni antagonist receptorjev za angiotenzin II (tipa AT1). Angiotenzin II je

močan vazokonstriktor in je poglavitni aktivni hormon sistema renin-angiotenzin in pomemben

dejavnik v patofiziologiji hipertenzije. Angiotenzin II se veže na receptor AT1, ki ga najdemo v

mnogih tkivih (npr. v gladkem mišičju ožilja, v nadledvični žlezi, ledvicah in srcu), in ima več

pomembnih bioloških učinkov, na primer vazokonstrikcijo in sproščanje aldosterona. Angiotenzin II

tudi spodbuja proliferacijo gladkih mišičnih celic.

Losartan selektivno blokira receptorje AT1. In vitro in in vivo tako losartan kot njegov farmakološko

aktiven karboksikislinski presnovek E-3174 zavirata vse fiziološko pomembne učinke angiotenzina II,

ne glede na njegov vir oziroma na pot sinteze.

Losartan nima agonističnega delovanja in ne zavira receptorjev za druge hormone ali ionskih

kanalčkov, ki so pomembni za uravnavanje delovanja srčnožilnega sistema. Poleg tega losartan ne

zavira encima ACE (kininaza II), ki razgrajuje bradikinin. Zaradi tega tudi ne pride do okrepitve

neželenih učinkov, posredovanih z bradikininom.

Med uporabo losartana, odprava negativne povratne zanke angiotenzina II na izločanje renina

povzroči povečanje plazemske aktivnosti renina (PAR). Povečanja plazemske aktivnosti renina pa

JAZMP-IB/030-10.09.2015

vodi do povečanja plazemske koncentracije angiotenzina II. Kljub tem povečanjem se ohranja

antihipertenzivna aktivnost zdravila in supresija koncentracije aldosterona v plazmi, kar kaže na

učinkovito blokado receptorjev za angiotenzin II. Po ukinitvi terapije z losartanom so se vrednosti

plazemske aktivnosti renina in angiotenzina II povrnile na začetne vrednosti že v treh dneh.

Tako losartan kot njegov glavni aktivni presnovek imata veliko večjo afiniteto za receptorje AT1 kot

za receptorje AT2. Aktivni presnovek losartana je kar 10 do 40-krat bolj aktiven od samega losartana,

merjeno na osnovi mase.

Klinična učinkovitost in varnost

Študije hipertenzije

V nadzorovanih kliničnih študijah so z dajanjem losartana enkrat na dan pri bolnikih z blago do

zmerno esencialno hipertenzijo dosegli statistično pomembno zmanjšanje sistoličnega in diastoličnega

krvnega tlaka. Merjenje krvnega tlaka 24 ur po zaužitju odmerka glede na rezultate meritev 5 do 6 ur

po zaužitju odmerka je dokazalo zmanjšanje krvnega tlaka v času 24 ur. Naravni diurnalni ritem

nihanja krvnega tlaka je ostal ohranjen. Zmanjšanje krvnega tlaka ob koncu odmerjanja zdravila je

znašalo 70 do 80 % učinka, izmerjenega 5 do 6 ur po odmerku.

Ukinitev zdravljenja z losartanom pri bolnikih s hipertenzijo ni povzročilo naglega povečanja krvnega

tlaka (povratnega učinka). Kljub znatnemu zmanjšanju krvnega tlaka losartan ni imel nikakršnih

klinično pomembnih učinkov na stopnjo srčnega utripa.

Losartan je enako učinkovit pri moških kot pri ženskah ter pri mlajših bolnikih (mlajših od 65 let) kot

pri starejših bolnikih s hipertenzijo.

Študija LIFE

Študija »Intervencija z losartanom za zmanjšanje končnega rezultata pri bolnikih s hipertenzijo« (LIFE

– Losartan Intervention For Endpoint reduction in hypertension) je bila randomizirana, trojno slepa in

aktivno nadzorovana študija, ki je bila opravljena pri 9.193 bolnikih s hipertenzijo, starih od 55 do

80 let, ki so imeli elektrokardiografsko potrjeno hipertrofijo levega ventrikla. Te bolnike so naključno

razporedili v dve skupini, in sicer tiste, ki so prejemali losartan 50 mg enkrat na dan, in tiste, ki so

prejemali atenolol 50 mg enkrat na dan. Če želeni krvni tlak ni bil dosežen (< 140/90 mmHg), so v

terapijo najprej dodali hidroklorotiazid (12,5 mg) ter če je bilo potrebno, so povečali še odmerek

losartana oziroma atenolola, in sicer na 100 mg enkrat na dan. Da bi dosegli želeno vrednost krvnega

tlaka, so po potrebi dodajali tudi druge antihipertenzive, razen zaviralcev ACE, zaviralcev

angiotenzina II ali zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta.

Srednja dolžina spremljanja bolnikov je bila 4,8 let.

Primarni končni rezultat je bil sestavljen iz srčnožilne obolevnosti in umrljivosti, merjene na podlagi

zmanjšanja sestavljene incidence smrti zaradi srčnožilne bolezni, možganske kapi ali miokardnega

infarkta. V obeh skupinah je bil krvni tlak bistveno znižan do podobnih vrednosti. Pri bolnikih, ki so

dosegli primarni sestavljeni končni rezultat, je zdravljenje z losartanom vodilo do zmanjšanja tveganja

za 13,0 % (p = 0,021, 95 % interval zaupanja 0,77-0,98) v primerjavi z atenololom. To je bilo

pripisano predvsem zmanjšanju incidence možganske kapi. Zdravljenje z losartanom je v primerjavi z

atenololom zmanjšalo tveganje za možgansko kap za 25 % (p = 0,001, 95 % interval zaupanja 0,63-

0,89). Stopnje pogostnosti smrti zaradi srčnožilne bolezni in miokardnega infarkta pa se med

skupinama, ki sta bili deležni različnega zdravljenja, ni bistveno razlikovale.

Rasa

V študiji LIFE so imeli bolniki črne rase, zdravljeni z losartanom, večje tveganje za primarni

sestavljeni končni rezultat, torej srčnožilni dogodek (npr. srčni infarkt, smrt zaradi srčnožilne bolezni)

in še posebej za možgansko kap, kot pa tisti bolniki, ki so se zdravili z atenololom. Izsledki študije

LIFE glede primerjave zdravljenja z losartanom in atenololom kar zadeva srčnožilno obolevnost

oziroma umrljivost torej ne veljajo za bolnike črne rase s hipertenzijo in hipertrofijo levega ventrikla.

Študija RENAAL

Študija »Zmanjšanje končnih rezultatov pri NIDDM z antagonistom receptorjev za angiotenzin II

JAZMP-IB/030-10.09.2015

losartanom« (RENAAL – Reduction of Endpoints in NIDDM with the Angiotensin II Receptor

Antagonist Losartan) je bila nadzorovana klinična študija, opravljena po vsem svetu pri 1.513 bolnikih

s sladkorno boleznijo tipa 2 in proteinurijo, z ali brez hipertenzije. Z losartanom se je zdravilo

751 bolnikov.

Cilj študije je bil dokazati zaščitni učinek losartana v obliki kalijeve soli na ledvice, ki naj bi presegal

koristne učinke zdravila izključno zaradi zmanjšanja krvnega tlaka.

Bolniki s proteinurijo in serumsko koncentracijo kreatinina od 1,3 do 3,0 mg/dl so bili naključno

razporejeni v dve skupini. Ena je prejemala losartan 50 mg enkrat na dan, po potrebi s titracijo

odmerka, da bi dosegli želeni odziv krvnega tlaka, druga pa placebo ob običajni antihipertenzivni

terapiji, brez zaviralcev ACE in antagonistov angiotenzina II.

Raziskovalcem je bilo naročeno, naj odmerek proučevanega zdravila titrirajo do 100 mg na dan, če je

potrebno; 72 % bolnikov je večino časa prejemalo 100 mg dnevni odmerek. Kot dodatno zdravljenje

so bili dovoljeni drugi antihipertenzivi (diuretiki, kalcijevi antagonisti, zaviralci adrenergičnih

receptorjev alfa in beta ter antihipertenzivi, ki delujejo na osrednje živčevje), odvisno od potreb v

vsaki skupini. Bolniki so bili spremljani do 4,6 let (v povprečju 3,4 let).

Primarni končni rezultat študije je bil sestavljen iz zadnjega stadija ledvične odpovedi s podvojitvijo

vrednosti kreatinina v serumu (potreba po dializi ali transplantaciji) oziroma smrti.

Izsledki študije so pokazali, da je zdravljenje z losartanom (327 dogodkov) v primerjavi s placebom

(359 dogodkov) vodilo do zmanjšanja tveganja za 16,1 % (p = 0,022) kar zadeva število bolnikov, ki

so dosegli primarni sestavljeni končni rezultat. Za naslednje posamezne in sestavljene komponente

končnega rezultata so izsledki študije pokazali bistveno zmanjšanje tveganja v skupini, ki je bila

zdravljena z losartanom: zmanjšanje tveganja za podvojitev vrednosti kreatinina v serumu za 25,3 %

(p = 0,006); zmanjšanje tveganja za končni stadij ledvične odpovedi za 28,6 % (p = 0,002);

zmanjšanje tveganja za končni stadij ledvične odpovedi ali smrt bolnika za 19,9 % (p = 0,009);

zmanjšanje tveganja za podvojitev vrednosti kreatinina v serumu ali končni stadij ledvične odpovedi

za 21,0 % (p = 0,01).

Stopnja umrljivosti zaradi vseh vzrokov pa se med obema vrstama zdravljenja ni bistveno razlikovala.

V tej študiji so bolniki na splošno dobro prenašali losartan, kar je pokazala tudi pogostnost ukinitve

terapije zaradi neželenih učinkov, ki je bila podobna skupini, ki je prejemala placebo.

Študiji ELITE I in ELITE II

V študiji ELITE, ki je trajala 48 tednov in je vključevala 722 bolnikov s srčnim popuščanjem (NYHA

razred II-IV), niso opazili nobenih razlik v dolgoročni spremembi ledvične funkcije kot primarnem

opazovanem dogodku med bolniki, ki so prejemali losartan, in bolniki, ki so prejemali kaptopril.

Opažanje iz študije ELITE, da je losartan v primerjavi s kaptoprilom zmanjšal tveganje za smrt, v

naslednji študiji ELITE II, ki je opisana v nadaljevanju, ni bilo potrjeno.

V študiji ELITE II so losartan 50 mg enkrat na dan (začetni odmerek 12,5 mg, povečan na 25 mg, nato

50 mg enkrat na dan) primerjali s kaptoprilom 50 mg trikrat na dan (začetni odmerek 12,5 mg,

povečan na 25 mg in nato 50 mg trikrat na dan). Primarni opazovani dogodek v tej prospektivni študiji

je bila celokupna smrtnost.

V tej študiji so 3.152 bolnikov s srčnim popuščanjem (NYHA razred II-IV) spremljali skoraj dve leti

(mediana 1,5 let) z namenom ugotoviti, ali je losartan v primerjavi s kaptoprilom boljši za zniževanje

celokupne smrtnosti. Primarni opazovani dogodek ni pokazal nobene statistično pomembne razlike

med losartanom in kaptoprilom v zmanjšanju celokupne smrtnosti.

V obeh z zdravilno učinkovino nadzorovanih (ne s placebom nadzorovanih) kliničnih študijah pri

bolnikih s srčnim popuščanjem so bolniki losartan bolje prenašali kot kaptopril, kar so določili na

podlagi pomembno manjšega deleža prekinitev zdravljenja na račun neželenih učinkov in pomembno

manjšo pojavnostjo kašlja.

Povečano smrtnost so opazili v majhni podskupini bolnikov iz študije ELITE II (22 % vseh bolnikov s

srčnim popuščanjem), ki so na začetku jemali beta zaviralce.

JAZMP-IB/030-10.09.2015

Uporabo zaviralca ACE v kombinaciji z antagonistom receptorjev angiotenzina II so raziskali v dveh

velikih randomiziranih, kontroliranih preskušanjih: ONTARGET (ONgoing Telmisartan Alone and in

combination with Ramipril Global Endpoint Trial) in VA NEPHRON-D (The Veterans Affairs

Nephropathy in Diabetes).

Študijo ONTARGET so izvedli pri bolnikih, ki so imeli anamnezo kardiovaskularne ali

cerebrovaskularne bolezni ali sladkorno bolezen tipa 2 z znaki okvare končnih organov. Študija VA

NEPHRON-D je zajela bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 in diabetično nefropatijo.

Ti študiji nista pokazali pomembne koristi glede ledvičnih in/ali kardiovaskularnih izidov ali

umrljivosti, v primerjavi z monoterapijo pa so opažali večje tveganje za hiperkaliemijo, akutno

odpoved ledvic in/ali hipotenzijo. Ti izsledki so pomembni tudi za druge zaviralce ACE in antagoniste

receptorjev angiotenzina II, ker so njihove farmakodinamične lastnosti podobne.

Zato se pri bolnikih z diabetično nefropatijo zaviralcev ACE in antagonistov receptorjev

angiotenzina II ne sme uporabljati sočasno.

Študija ALTITUDE (Aliskiren Trial in Type 2 Diabetes Using Cardiovascular and Renal Disease

Endpoints) je preučevala koristi dodatka aliskirena standardnemu zdravljenju z zaviralcem ACE ali

antagonistom receptorjev angiotenzina II pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in kronično

boleznijo ledvic, kardiovaskularno boleznijo ali obojim. Študija se je končala predčasno zaradi večjega

tveganja za neželene izide. Kardiovaskularna smrt in možganska kap sta bili v skupini, ki je prejemala

aliskiren, pogostejši kot v skupini, ki je prejemala placebo. Tudi resni interesantni neželeni učinki

(hiperkaliemija, hipotenzija in disfunkcija ledvic) so bili v skupini, ki je prejemala aliskiren, pogostejši

kot v skupini, ki je prejemala placebo.

Pediatrična hipertenzija

Antihipertenzivni učinek losartana so dokazali v klinični študiji, ki je zajela 177 hipertenzivnih

pediatričnih bolnikov, starih 6 do 16 let, s telesno maso > 20 kg in hitrostjo glomerulne filtracije

> 30 ml/min/1,73 m

. Bolniki, ki so tehtali > 20 kg do < 50 kg, so prejemali bodisi 2,5, 25 ali 50 mg

losartana na dan, bolniki, ki so tehtali > 50 kg, pa so prejemali bodisi 5, 50 ali 100 mg losartana na

dan. Po treh tednih se je pri uporabi losartana enkrat na dan krvni tlak v času, ko je učinek zdravila

najmanjši, zmanjšal v skladu z odmerkom.

Na splošno so opazili odziv na odmerek. Razlika v odzivu na odmerek med skupinama z majhnim in

srednjim odmerkom je bila zelo očitna (I. obdobje: -6,2 mmHg proti -11,65 mmHg) in je bila med

skupinama s srednjim in velikim odmerkom (I. obdobje: -11,65 mmHg proti -12,21 mmHg) manjša.

Najmanjša preizkušana odmerka, 2,5 mg in 5 mg, ki ustrezata povprečnima dnevnima odmerkoma

0,07 mg/kg, nista imela dosledne antihipertenzivne učinkovitosti.

Ti rezultati so bili potrjeni v II. obdobju študije, ko so po treh tednih bolnike randomizirali tako, da so

nadaljevali zdravljenje z losartanom ali pa prejemali placebo. Razlika v povečanju krvnega tlaka v

primerjavi s placebom je bila največja v skupini s srednjim odmerkom (6,70 mmHg srednji odmerek

proti 5,38 mmHg večji odmerek). Povečanje diastoličnega krvnega tlaka tik pred naslednjim

odmerkom je bilo enako pri bolnikih, ki so prejemali placebo, in bolnikih, ki so nadaljevali zdravljenje

z losartanom z najmanjšim odmerkom v obeh skupinah. To ponovno nakazuje, da najmanjši odmerek

v obeh skupinah ni imel pomembnega antihipertenzivnega učinka.

Dolgoročni učinki losartana na rast, puberteto in splošen razvoj niso bili preučevani. Dolgoročna

učinkovitost antihipertenzivnega zdravljenja z losartanom v otroštvu za zmanjšanje obolevnosti in

smrtnosti zaradi srčno-žilnih vzrokov prav tako ni bila dokazana.

5.2.

Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Po peroralni uporabi se losartan dobro absorbira in se pri prvem prehodu skozi jetra presnovi do

aktivnega karboksikislinskega presnovka in do drugih, neaktivnih presnovkov. Sistemska biološka

uporabnost losartana je približno 33 %. Povprečna največja plazemska koncentracija losartana

oziroma njegovega aktivnega presnovka je dosežena v eni uri oziroma v 3 do 4 urah.

Porazdelitev

JAZMP-IB/030-10.09.2015

Tako losartan kot njegov aktivni presnovek sta ≥ 99 % vezana na plazemske beljakovine, predvsem na

albumin. Porazdelitveni volumen losartana znaša 34 litrov.

Biotransformacija

Približno 14 % intravensko ali peroralno danega odmerka losartana se pretvori v njegov aktivni

presnovek. Po peroralni in intravenski uporabi s C

označenega kalijevega losartanata lahko količino

radioaktivnosti, ki kroži v plazmi pripišemo predvsem losartanu in njegovemu aktivnemu presnovku.

Minimalno pretvorbo losartana v njegov aktivni presnovek so opazili pri približno enem odstotku

posameznikov v študijah.

Poleg aktivnega presnovka nastajajo tudi neaktivni presnovki.

Izločanje

Plazemski očistek losartana oziroma njegovega aktivnega presnovka znaša približno 600 ml/minuto

oziroma 50 ml/minuto. Ledvični očistek losartana oziroma njegovega aktivnega presnovka je približno

74 ml/minuto oziroma 26 ml/minuto. Pri peroralni uporabi losartana se s sečem izloči približno 4 %

odmerka v nespremenjeni obliki, približno 6 % odmerka pa se izloči v obliki njegovega aktivnega

presnovka. Farmakokinetiki losartana in njegovega aktivnega presnovka sta linearni za peroralne

odmerke kalijevega losartanata do 200 mg.

Po peroralnem zaužitju plazemske koncentracije losartana in njegovega aktivnega presnovka padajo

polieksponentno, pri čemer je končni razpolovni čas losartana približno 2 uri, njegovega aktivnega

presnovka pa 6-9 ur. Pri enkrat dnevnem odmerjanju 100 mg se niti losartan niti njegov aktivni

presnovek v plazmi ne kopičita pomembno.

Izločanje z žolčem in izločanje s sečem prispevata k odstranjevanju losartana v obliki kalijeve soli in

njegovih presnovkov iz telesa. Po peroralnem odmerku s C

označenega losartana v obliki kalijeve

soli pri človeku so izmerili približno 35 % radioaktivnosti v seču in 58 % radioaktivnosti v blatu. Po

intravenski uporabi s C

označenega losartana v obliki kalijeve soli pa so izmerili približno 43 %

radioaktivnosti v seču in 50 % radioaktivnosti v blatu.

Posebne skupine bolnikov

Pri starejših bolnikih s hipertenzijo se plazemska koncentracija losartana in njegovega aktivnega

presnovka ne razlikuje bistveno od njune plazemskih koncentracije pri mlajših bolnikih s hipertenzijo.

Pri ženskah s hipertenzijo je bila plazemska koncentracija losartana do dvakrat višja kot pri moških s

hipertenzijo, medtem ko pri plazemskih koncentracijah njegovega aktivnega presnovka med ženskami

in moškimi ni bilo razlik.

Pri bolnikih z blago do zmerno alkoholno jetrno cirozo je bila plazemska koncentracija losartana

oziroma njegovega aktivnega presnovka po peroralni uporabi 5-krat oziroma 1,7-krat večja kot pri

mlajših moških prostovoljcih (glejte poglavji 4.2 in 4.4).

Plazemska koncentracija losartana se pri bolnikih z očistkom kreatinina nad 10 ml/minuto ne

spremeni. Pri primerjavi bolnikov z normalnim delovanjem ledvic in bolnikov na hemodializi pa je

vrednost AUC za losartan pri slednjih približno 2-krat večja.

Plazemska koncentracija aktivnega presnovka losartana ni spremenjena pri bolnikih z ledvično okvaro

oziroma pri bolnikih na hemodializi.

Ne losartana ne njegovega aktivnega presnovka ne moremo odstraniti iz telesa s hemodializo.

Pediatrična populacija

Farmakokinetiko losartana so proučevali v skupini 50 hipertenzivnih otrok in mladostnikov,starih od

1 meseca do 16 let, ki so prejemali povprečne, peroralne, enkrat dnevne odmerke losartana od 0,54 do

0,77 mg/kg.

JAZMP-IB/030-10.09.2015

Rezultati so pokazali, da se losartan pri vseh starostnih skupinah pretvori v aktivni presnovek.

Farmakokinetični parametri losartana po peroralni aplikaciji pri dojenčkih, malčkih, predšolskih

otrocih, šoloobveznih otrocih in mladostnikih so v grobem podobni. Farmakokinetični parametri

presnovka so se med starostnimi skupinami bolj razlikovali. Razlike med predšolskimi otroci in

mladostniki so statistično pomembne. Izpostavljenost losartanu pri dojenčkih in malčkih je bila -

primerjalno gledano - velika.

5.3

Predklinični podatki o varnosti

Predklinični podatki na osnovi običajnih študij splošne farmakologije, genotoksičnosti in

kancerogenosti zdravila ne kažejo posebnega tveganja za človeka. V študijah toksičnosti zdravila pri

ponavljajočih se odmerkih je uporaba losartana povzročila zmanjšanje parametrov rdečih krvnih celic

(eritrocitov, hemoglobina, hematokrita), zvišanje vrednosti dušika sečnine v serumu in občasno

povečanje vrednosti kreatinina v serumu, zmanjšanje mase srca (brez histoloških sprememb) in

spremembe v prebavilih (lezije na sluznici, razjede, erozije, krvavitve). Kot pri drugih snoveh, ki

neposredno vplivajo na sistem renin-angiotenzin, ima tudi losartan neželene učinke na pozni razvoj

ploda, kar povzroči smrt ploda in malformacije.

6.

FARMACEVTSKI PODATKI

6.1

Seznam pomožni snovi

Jedro tablete

laktoza monohidrat

mikrokristalna celuloza

predgeliran koruzni škrob

magnezijev stearat

Obloga

polivinilalkohol

titanov dioksid (E 171)

makrogol

smukec

6.2

Inkompatibilnosti

Navedba smiselno ni potrebna.

6.3

Rok uporabnosti

3 leta

6.4

Posebna navodila za shranjevanje

Za to zdravilo ni posebnih navodil za shranjevanje.

6.5

Vrsta ovojnine in vsebina

50 mg:

beli PVC/PVdC/Al pretisni omoti ali

beli PVC/PE/PVdC/Al pretisni omoti ali

OPA/Alu/PVC/Al pretisni omoti

Velikosti pakiranj: 1, 14, 20, 28, 30, 56, 60, 90, 98, 100, 105 in 120 filmsko obloženih tablet.

Bolnišnično pakiranje po 50 (50 x 1) in 280 (10 x 28) filmsko obloženih tablet.

JAZMP-IB/030-10.09.2015

100 mg:

beli PVC/PVdC/Al pretisni omoti ali

beli PVC/PE/PVdC/Al pretisni omoti ali

OPA/Alu/PVC/Al pretisni omoti

Velikosti pakiranj: 1, 14, 20, 28, 30, 56, 60, 90, 98, 100, 105 in 120 filmsko obloženih tablet.

Bolnišnično pakiranje po 50 (50 x 1) in 280 (10 x 28) filmsko obloženih tablet.

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6

Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

Ni posebnih zahtev.

7.

IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Teva Pharma B.V.

Swensweg 5

2031 GA Haarlem

Nizozemska

8.

ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z

ZDRAVILOM

H/09/00948/001-084

9.

DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z

ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 24.03.2009

Datum zadnjega podaljšanja: 27.11.2013

10.

DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

10.09.2015

9-11-2018

Sandoz Inc. Issues Voluntary Nationwide Recall of One Lot of Losartan Potassium and Hydrochlorothiazide Due to the Detection of Trace Amounts of NDEA (N-Nitrosodiethylamine) Impurity Found in the Active Pharmaceutical Ingredient (API)

Sandoz Inc. Issues Voluntary Nationwide Recall of One Lot of Losartan Potassium and Hydrochlorothiazide Due to the Detection of Trace Amounts of NDEA (N-Nitrosodiethylamine) Impurity Found in the Active Pharmaceutical Ingredient (API)

Sandoz Inc. is voluntarily recalling one lot of Losartan Potassium Hydrochlorothiazide Tablets, USP 100mg/25mg to the consumer level. This product is being recalled due to the trace amount of an impurity, N-nitrosodiethylamine (NDEA) contained in the API Losartan, USP manufactured by Zhejiang Huahai Pharmaceutical Co. Ltd. Sandoz Inc. Losartan Potassium Hydrochlorothiazide product is manufactured by Lek Pharmaceuticals dd, Ljubljana, Slovenia. This impurity, which is a substance that occurs naturally in ...

FDA - U.S. Food and Drug Administration

7-9-2018

Camber Pharmaceuticals, Inc. Issues Voluntary Nationwide Recall of Montelukast Tablets USP, 10mg 30Ct. due to Product/Label Mix-Up

Camber Pharmaceuticals, Inc. Issues Voluntary Nationwide Recall of Montelukast Tablets USP, 10mg 30Ct. due to Product/Label Mix-Up

Camber Pharmaceuticals, Inc. is voluntarily recalling one single lot of Montelukast Sodium Tablets, USP 10mg, to the consumer level. This recall of one batch of Montelukast Sodium Tablets, USP 10mg, lot# MON17384 Exp. 12/31/2019, was prompted because a complaint of a sealed bottle labeled as Montelukast 10mg 30 ct found to contain 90 tablets of Losartan Potassium Tablets, USP 50mg

FDA - U.S. Food and Drug Administration

17-7-2018

Teva Pharmaceuticals USA Issues Voluntary Nationwide Recall of Valsartan and Valsartan Hydrochlorothiazide Tablets

Teva Pharmaceuticals USA Issues Voluntary Nationwide Recall of Valsartan and Valsartan Hydrochlorothiazide Tablets

Teva Pharmaceuticals USA today confirmed a voluntary recall to the consumer / user level of 29 lots of single and 51 lots of combination valsartan medicines distributed under the Actavis label in the U.S. due to the detection of trace amounts of an unexpected impurity found in an active pharmaceutical ingredient (API) manufactured by Zhejiang Huahai Pharmaceutical. The impurity detected in the API is N- nitrosodimethylamine (NDMA), which is a substance that occurs naturally in certain foods, drinking wat...

FDA - U.S. Food and Drug Administration

16-7-2018

Major Pharmaceuticals Issues Voluntary Nationwide Recall of Valsartan Due to The Potential Presence of a Probable Carcinogen (NDMA)

Major Pharmaceuticals Issues Voluntary Nationwide Recall of Valsartan Due to The Potential Presence of a Probable Carcinogen (NDMA)

As a precautionary measure, the distribution firm, Major Pharmaceuticals, is issuing a nationwide voluntary recall of all lots within expiry of Valsartan which were supplied by Teva Pharmaceuticals and labeled as Major Pharmaceuticals.

FDA - U.S. Food and Drug Administration

4-12-2017

Ministrstvo za zdravje je danes v javno obravnavo posredovalo Predlog Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (RNPDZ). Javna obravnava bo trajala do 2. januarja 2018.

Ministrstvo za zdravje je danes v javno obravnavo posredovalo Predlog Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (RNPDZ). Javna obravnava bo trajala do 2. januarja 2018.

Resolucija upošteva temeljna načela varstva človekovih pravic, ki jih je Republika Slovenija...

Ministrstvo za zdravje

21-4-2010

Decision on future reimbursement status of losartan-containing medicines (C09CA01 and C09DA01) - angiotensin II antagonists

Decision on future reimbursement status of losartan-containing medicines (C09CA01 and C09DA01) - angiotensin II antagonists

On 16 April 2010, the Danish Medicines Agency decided on the future reimbursement status of some of the losartan-containing medicines in ATC groups C09C and C09D, making these products eligible for general reimbursement as of 19 April 2010.

Danish Medicines Agency

24-3-2010

The Danish Medicines Agency begins ad hoc reassessment of reimbursement status of medicines in ATC groups C09C, C09D and C09X

The Danish Medicines Agency begins ad hoc reassessment of reimbursement status of medicines in ATC groups C09C, C09D and C09X

On 8 March 2010, a number of pharmaceutical companies put generic copies of the angiotensin II antagonist losartan on the market at prices comparable to those of the cheapest ACE inhibitors.

Danish Medicines Agency

14-11-2018

Clopidogrel ratiopharm (Teva B.V.)

Clopidogrel ratiopharm (Teva B.V.)

Clopidogrel ratiopharm (Active substance: clopidogrel) - Centralised - Yearly update - Commission Decision (2018)7602 of Wed, 14 Nov 2018

Europe -DG Health and Food Safety

22-10-2018

Irbesartan / Hydrochlorothiazide Teva (Teva B.V.)

Irbesartan / Hydrochlorothiazide Teva (Teva B.V.)

Irbesartan / Hydrochlorothiazide Teva (Active substance: irbesartan / hydrochlorothiazide) - Centralised - Yearly update - Commission Decision (2018) 6974 of Mon, 22 Oct 2018

Europe -DG Health and Food Safety

2-10-2018

Lamivudine Teva Pharma B.V. (Teva B.V.)

Lamivudine Teva Pharma B.V. (Teva B.V.)

Lamivudine Teva Pharma B.V. (Active substance: Lamivudine) - Centralised - Yearly update - Commission Decision (2018)6476 of Tue, 02 Oct 2018

Europe -DG Health and Food Safety

2-10-2018

Docetaxel Teva (Teva B.V.)

Docetaxel Teva (Teva B.V.)

Docetaxel Teva (Active substance: Docetaxel) - Centralised - Yearly update - Commission Decision (2018)6463 of Tue, 02 Oct 2018

Europe -DG Health and Food Safety

2-10-2018

Zoledronic acid Teva (Teva B.V.)

Zoledronic acid Teva (Teva B.V.)

Zoledronic acid Teva (Active substance: zoledronic acid) - Centralised - Yearly update - Commission Decision (2018)6466 of Tue, 02 Oct 2018

Europe -DG Health and Food Safety

24-9-2018

Cinqaero (Teva B.V.)

Cinqaero (Teva B.V.)

Cinqaero (Active substance: reslizumab) - Centralised - Transfer Marketing Authorisation Holder - Commission Decision (2018)6218 of Mon, 24 Sep 2018 European Medicines Agency (EMA) procedure number: EMEA/H/C/3912T/18

Europe -DG Health and Food Safety

1-8-2018

Temozolomide Teva (Teva B.V.)

Temozolomide Teva (Teva B.V.)

Temozolomide Teva (Active substance: temozolomide) - Centralised - Yearly update - Commission Decision (2018)5214 of Wed, 01 Aug 2018

Europe -DG Health and Food Safety

30-7-2018

Rasagiline ratiopharm (Teva B.V.)

Rasagiline ratiopharm (Teva B.V.)

Rasagiline ratiopharm (Active substance: rasagiline) - Centralised - Yearly update - Commission Decision (2018)5108 of Mon, 30 Jul 2018

Europe -DG Health and Food Safety

18-5-2018

Ovaleap (Teva B.V.)

Ovaleap (Teva B.V.)

Ovaleap (Active substance: Follitropin alfa) - Centralised - Renewal - Commission Decision (2018)3154 of Fri, 18 May 2018 European Medicines Agency (EMA) procedure number: EMEA/H/C/2608/R/23

Europe -DG Health and Food Safety

15-5-2018

Imatinib Teva B.V. (Teva B.V.)

Imatinib Teva B.V. (Teva B.V.)

Imatinib Teva B.V. (Active substance: imatinib) - Centralised - Withdrawal - Commission Decision (2018)3008 of Tue, 15 May 2018

Europe -DG Health and Food Safety

15-5-2018

Effentora (Teva B.V.)

Effentora (Teva B.V.)

Effentora (Active substance: fentanyl citrate) - PSUSA - Modification - Commission Decision (2018)3013 of Tue, 15 May 2018 European Medicines Agency (EMA) procedure number: EMEA/H/C/PSUSA/1369/201704

Europe -DG Health and Food Safety

3-5-2018

Pramipexole Teva (Teva B.V.)

Pramipexole Teva (Teva B.V.)

Pramipexole Teva (Active substance: pramipexole) - Centralised - Yearly update - Commission Decision (2018)2775 of Thu, 03 May 2018

Europe -DG Health and Food Safety

3-5-2018

Trisenox (Teva B.V.)

Trisenox (Teva B.V.)

Trisenox (Active substance: Arsenic trioxide) - Centralised - Yearly update - Commission Decision (2018)2778 of Thu, 03 May 2018

Europe -DG Health and Food Safety