Losartan/hidroklorotiazid Lek

Glavne informacije

  • Zaščiteno ime:
  • Losartan/hidroklorotiazid Lek 100 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete
  • Farmacevtska oblika:
  • filmsko obložena tableta
  • Sestava:
  • hidroklorotiazid 12,5 mg / 1 tableta; losartan 91,6 mg / 1 tableta
  • Pot uporabe:
  • Peroralna uporaba
  • Enote v paketu:
  • škatla z 90 tabletami (9 x 10 tablet v pretisnem omotu iz Al // Al)
  • Tip zastaranja:
  • Rp - Predpisovanje in izdaja zdravila je le na recept
  • Uporabi za:
  • ljudje
  • Vrsta medicine:
  • Alopatska drog

Dokumentov

Lokalizacija

  • Na voljo v:
  • Losartan/hidroklorotiazid Lek 100 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete
    Slovenija
  • Jezik:
  • slovenščina

Terapevtski podatki

  • Terapevtska skupina:
  • losartan in diuretiki

Drugi podatki

Stanje

  • Source:
  • JAZMP - Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke - Slovenia Medicines Agency
  • Status dovoljenje:
  • Zdravilo z dovoljenjem za promet
  • Številka dovoljenja:
  • 10124-105/2014-6
  • Datum dovoljenje:
  • 03-05-2016
  • EAN koda:
  • 3837000126563
  • Zadnja posodobitev:
  • 19-01-2018

Glavnih Značilnosti Zdravila

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

1. IME ZDRAVILA

Losartan/hidroklorotiazid Lek 100 mg /12,5 mg filmsko obložene tablete

2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena filmsko obložena tableta vsebuje 100 mg kalijevega losartanata in 12,5 mg hidroklorotiazida.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3. FARMACEVTSKA OBLIKA

filmsko obložena tableta

Bele, okrogle, bikonveksne, filmsko obložene tablete z vtisnjenim napisom 100 in 12,5 na eni strani..

4. KLINIČNI PODATKI

4.1 Terapevtske indikacije

Zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Lek se uporablja za zdravljenje esencialne hipertenzije pri bolnikih, pri

katerih krvni tlak ni zadovoljivo nadzorovan, če jemljejo samo losartan ali samo hidroklorotiazid.

4.2 Odmerjanje in način uporabe

za peroralno uporabo

Zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Lek se lahko jemlje skupaj z drugimi antihipertenzivnimi zdravili.

Tableto zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek je treba pogoltniti s kozarcem vode.

Zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Lek se lahko vzame skupaj s hrano ali brez nje.

Hipertenzija

Losartan in hidroklorotiazid se ne smeta uporabljati za začetek zdravljenja, temveč pri bolnikih, pri katerih

krvni tlak ni zadovoljivo nadzorovan s samim kalijevim losartanatom ali hidroklorotiazidom.

Priporočljivo je ločeno določiti odmerka posameznih sestavin zdravila (losartana in hidroklorotiazida).

Kadar je to klinično primerno, lahko pri bolnikih, pri katerih krvni tlak ni zadovoljivo nadzorovan, pride v

poštev neposreden prehod z zdravljenja s posameznim zdravilom na zdravljenje s fiksno kombinacijo.

Običajen vzdrževalen odmerek je ena tableta zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek 50 mg/12,5 mg (kalijev

losartanat 50 mg/hidroklorotiazid 12,5 mg) enkrat na dan. Pri bolnikih, ki se na zdravilo

Losartan/hidroklorotiazid Lek 50 mg/12,5 mg ne odzovejo zadovoljivo, je odmerek mogoče povečati na

največ dve tableti zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek 50 mg/12,5 mg ali eno tableto zdravila

Losartan/hidroklorotiazid Lek 100 mg/25 mg (kalijev losartanat 100 mg/ hidroklorotiazid 25 mg) na dan.

Največji odmerek je ena tableta zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek 100 mg/25 mg na dan. Na splošno se

antihipertenzivni učinek doseže v treh do štirih tednih po začetku zdravljenja. Zdravilo

Losartan/hidroklorotiazid Lek 100 mg/12,5 mg (losartan 100 mg/hidroklorotiazid 12,5 mg) je na voljo za

tiste bolnike, ki jemljejo 100 mg kalijevega losartanata in potrebujejo dodaten nadzor krvnega tlaka.

Uporaba zdravila pri bolnikih z okvaro ledvic in pri bolnikih, ki so na hemodializi

Uporaba tablet, ki vsebujejo kalijev losartanat in hidroklorotiazid, ni priporočljiva pri bolnikih, pri katerih se

izvaja hemodializa. Tablet, ki vsebujejo kombinacijo losartan/hidroklorotiazid, se ne sme uporabljati pri

bolnikih s hudo okvaro ledvic (t.j. očistek kreatinina < 30 ml/min) (glejte poglavje 4.3).

Uporaba zdravila pri bolnikih z zmanjšanim intravaskularnim volumnom

Pred začetkom dajanja tablet, ki vsebujejo kombinacijo kalijev losartanat/hidroklorotiazid, je treba ustrezno

popraviti zmanjšan volumen in/ali primanjkljaj natrija.

Uporaba zdravila pri bolnikih z okvaro jeter

Kombinacija kalijev losartanat/hidroklorotiazid je kontraindicirana pri bolnikih s hudo okvaro jeter (glejte

poglavje 4.3).

Uporaba zdravila pri starejših bolnikih

Prilagajanje odmerkov pri starejših bolnikih običajno ni potrebno.

Uporaba zdravila pri otrocih in mladostnikih (< 18 let)

Varnost in učinkovitost zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let,

še nista bili dokazani. Zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek se ne sme uporabljati pri otrocih in

mladostnikih.

Zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Lek se lahko jemlje skupaj z drugimi antihipertenzivnimi zdravili.

Tableto Losartan/hidroklorotiazid Lek je treba pogoltniti s kozarcem vode.

Zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Lek se lahko vzame s hrano ali brez nje.

4.3 Kontraindikacije

Preobčutljivost za losartan, za druge sulfonamidne derivate (kot je hidroklorotiazid), ali za katerokoli

pomožno snov;

hipokaliemija ali hiperkalciemija, ki se ne odzivata na zdravljenje;

huda okvara jeter; holestaza in motnje zaradi obstrukcije žolčevoda;

hiponatriemija, ki se ne odziva na zdravljenje;

simptomatska hiperurikemija/protin;

drugo in tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavje 4.4 in 4.6);

huda okvara ledvic (t.j. očistek kreatinina < 30 ml/min);

anurija.

4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Losartan

Angioedem

Bolnike, pri katerih je v preteklosti prišlo do pojava angioedema (otekanje obraza, ustnic, grla in/ali jezika),

je treba skrbno spremljati (glejte poglavje 4.8).

Hipotenzija in zmanjšanje intravaskularnega volumna

Pri bolnikih, pri katerih je zaradi zelo poudarjenega zdravljenja z diuretiki, omejenega vnosa soli v telo s

hrano, diareje ali bruhanja prišlo do zmanjšanja volumna tekočine in/ali natrija v telesu, lahko pride do

pojava simptomatske hipotenzije, posebno po prvem odmerku. Taka stanja je treba popraviti pred začetkom

dajanja zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek (glejte poglavji 4.2 in 4.3).

Neravnovesje elektrolitov

Neravnovesja elektrolitov so pogosta pri bolnikih z okvaro ledvic s sladkorno boleznijo ali brez nje, in jih je

treba zdraviti. Zato je treba skrbno spremljati koncentracije kalija v plazmi in vrednosti očistka kreatinina; še

posebno skrbno je treba spremljati bolnike s srčnim popuščanjem in očistkom kreatinina med 30 do 50

ml/min. Sočasna uporaba diuretikov, ki zadržujejo kalij, kalijevih dodatkov in nadomestkov soli, ki

vsebujejo kalij, skupaj s kombinacijo losartan/hidroklorotiazid ni priporočljiva (glejte poglavje 4.5).

Okvara delovanja jeter

Na temelju farmakokinetičnih podatkov, ki kažejo pomembno povečane plazemske koncentracije losartana

pri cirotičnih bolnikih, je treba zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Lek uporabljati previdno pri bolnikih z

blago do zmerno okvaro jeter v anamnezi. Nobenih izkušenj ni z zdravljenjem z losartanom pri bolnikih s

hudo okvaro jeter. Zato je zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Lek kontraindicirano pri bolnikih s hudo

okvaro jeter (glejte poglavja 4.2, 4.3 in 5.2).

Okvara delovanja ledvic

Kot posledica zaviranja sistema renin-angiotenzin-aldosteron so poročali o spremembah v delovanju ledvic,

vključno z odpovedjo ledvic (še posebno pri bolnikih, pri katerih je delovanje ledvic odvisno od sistema

renin-angiotenzin-aldosteron, kot so tisti s hudo srčno insuficienco ali predhodno prisotnim nepravilnim

delovanjem ledvic).

Tako kot pri drugih zdravilih, ki vplivajo na sistem renin-angiotenzin-aldosteron, so o povečanjih

koncentracij sečnine in kreatinina v serumu poročali tudi pri bolnikih z obojestransko stenozo ledvične

arterije ali stenozo arterije pri le eni delujoči ledvici; te spremembe v delovanju ledvic so lahko reverzibilne

po prenehanju zdravljenja. Losartan je treba uporabljati previdno pri bolnikih z obojestransko stenozo

ledvične arterije ali stenozo arterije pri le eni delujoči ledvici.

Presaditev ledvic

Pri bolnikih, pri katerih je bila pred kratkim opravljena presaditev ledvice, ni izkušenj z uporabo zdravila.

Primarni hiperaldosteronizem

Bolniki s primarnim hiperaldosteronizmom se na splošno ne bodo odzvali na antihipertenzivna zdravila, ki

delujejo z zaviranjem renin-angiotenzin-aldosteronskega sistema. Zato uporaba zdravila

Losartan/hidroklorotiazid Lek ni priporočljiva.

Koronarna srčna bolezen in cerebrovaskularna bolezen

Tako kot pri vseh antihipertenzivnih zdravilih bi lahko prekomerno zmanjšanje tlaka pri bolnikih z

ishemično kardiovaskularno srčno in cerebrovaskularno boleznijo lahko imelo za posledico miokardni

infarkt ali možgansko kap.

Popuščanje srca

Pri bolnikih s popuščanjem srca, z okvaro ledvic ali brez nje, obstaja

tako kot pri drugih zdravilih, ki

vplivajo na sistem renin-angiotenzin-aldosteron

tveganje za pojav hude arterijske hipotenzije in (pogosto

akutne) okvare ledvic.

Stenoza aortne in mitralne zaklopke, obstruktivna hipertrofična kardiomiopatija

Posebna pozornost je potrebna pri bolnikih s stenozo aortne ali mitralne zaklopke ali z obstruktivno

hipertrofično kardiomiopatijo.

Etnične razlike

Kot so to opažali pri zaviralcih angiotenzinske konvertaze, so tudi losartan in drugi zaviralci angiotenzina

dozdevno manj učinkoviti pri zniževanju krvnega tlaka pri bolnikih črne rase kot pa pri bolnikih drugih ras,

morebiti zaradi večje pogostnosti stanj z nizkimi koncentracijami renina pri hipertenzivni populaciji črne

rase.

Nosečnost

Zdravljenja z antagonisti angiotenzina II se med nosečnostjo ne sme začeti. Razen v primeru, ko je

nadaljevanje zdravljenja s kombinacijo kalijev losartanat/hidroklorotiazid nujno, je treba pri bolnicah, ki

načrtujejo nosečnost, preiti na zdravljenje z drugimi zdravili za zdravljenje hipertenzije, za katera je bilo

ugotovljeno, da imajo ustrezen varnostni profil za uporabo med nosečnostjo. Ko je nosečnost enkrat

ugotovljena, je treba z zdravljenjem z zdravilom Losartan/hidroklorotiazid Lek nemudoma prenehati in, če je

primerno, začeti z zdravljenjem z drugim zdravilom (glejte poglavji 4.3 in 4.6).

Hidroklorotiazid

Hipotenzija in neravnovesje elektrolitov / tekočine

Tako kot pri vseh zdravilih za zdravljenje hipertenzije se pri nekaterih bolnikih lahko pojavi simptomatska

hipotenzija. Pri bolnikih je treba biti pozoren na klinične znake motenj neravnovesja tekočine ali elektrolitov,

npr. zmanjšanje volumna tekočine, hiponatriemija, hipokloremična alkaloza, hipomagneziemija ali

hipokaliemija, do katerih lahko pride ob pojavu diareje ali bruhanja med jemanjem zdravila. Pri takih

bolnikih je treba v primernih časovnih presledkih redno določati ravni elektrolitov v serumu. V vročem

vremenu lahko pri edematoznih bolnikih pride do pojava razredčitvene hiponatriemije.

Presnovni in endokrini učinki

Zdravljenje s tiazidi lahko poslabša toleranco za glukozo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo bo lahko

potrebno prilagoditi odmerjanje insulina ali peroralnih hipoglikemičnih zdravil (glejte poglavje 4.5). Latentni

diabetes mellitus lahko med zdravljenjem s tiazidi postane manifesten.

Tiazidi lahko zmanjšajo izločanje kalcija s sečem in lahko povzročijo občasno in blago povečanje ravni

kalcija v serumu. Izrazita hiperkalciemija je lahko dokaz prikritega hiperparatiodizma. Pred izvedbo testov

za preverjanje delovanja obščitnice je treba prenehati z zdravljenjem s tiazidi.

Z zdravljenjem s tiazidnimi diuretiki so lahko povezane povečane ravni holesterola in trigliceridov.

Zdravljenje s tiazidi lahko pri nekaterih bolnikih sproži hiperurikemijo ali protin. Ker losartan zmanjšuje

koncentracijo sečne kisline, losartan v kombinaciji s hidroklorotiazidom zmanjšuje hiperurikemijo, ki jo

povzročajo diuretiki.

Okvara jeter

Hidroklorotiazid je treba previdno uporabljati pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter ali z napredujočim

obolenjem jeter, ker lahko povzroči intrahepatično holestazo, in pa zato, ker majhne spremembe v

ravnovesju tekočine in elektrolitov lahko povzročijo hepatično komo.

Zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Lek je kontraindicirano pri bolnikih s hudo okvaro jeter (glejte poglavje

4.3 in 5.2).

Ostalo

Preobčutljivostne reakcije na tiazide se lahko pojavijo pri bolnikih, ki so v preteklosti imeli alergije ali

bronhialno astmo, kot tudi pri tistih, ki teh stanj oziroma obolenj niso imeli. Ob uporabi tiazidov so poročali

o poslabšanju ali aktivaciji sistemskega eritematoznega lupusa .

Preverjanje uživanja prepovedanih poživil

Hidroklorotiazid bi lahko povzročil pozitiven rezultat pri preverjanju uživanja prepovedanih poživil.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let,

nista bili dokazani. Zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek se ne sme uporabljati pri otrocih in mladostnikih.

4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Losartan

Poročali so, da rifampicin in flukonazol znižujeta ravni aktivnih presnovkov. Klinične posledice teh

medsebojnih delovanj niso bile ovrednotene.

Tako kot velja za druga zdravila, ki zavirajo angiotenzin II ali njegove učinke, sočasna uporaba diuretikov, ki

zadržujejo kalij (na primer spironolakton, triamteren ali amilorid), kalijevi dodatki ali nadomestki soli, ki

vsebujejo kalij, lahko povzroči povečanje ravni kalija v serumu. Sočasna uporaba ni priporočljiva.

Tako kot velja za druga zdravila, ki vplivajo na izločanje natrija, je izločanje litija lahko zmanjšano. Zato je

treba skrbno spremljati ravni litija v serumu, če litijeve soli uporabljamo sočasno z antagonisti angiotenzina

Kadar se antagonisti angiotenzina II jemljejo sočasno z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAIDs –

Non-Steroidal Anti-Inflammatory drugs) (selektivni zaviralci COX-2, acetilsalicilna kislina v protivnetnih

odmerkih in neselektivna nesteroidna protivnetna zdravila), lahko pride do zmanjšanja antihipertenzivnega

učinka. Sočasna uporaba antagonistov angiotenzina II ali diuretikov in NSAIDs ima lahko za posledico

povečano tveganje za poslabšanje delovanja ledvic, vključno z možno akutno odpovedjo delovanja ledvic, in

povečanje koncentracije kalija v serumu, še posebno pri bolnikih s predhodno obstoječim zmanjšanim

delovanjem ledvic. Kombinacijo je treba dajati pazljivo, še posebno pri starejših bolnikih. Bolniki morajo

imeti v telesu dovolj tekočine, premisliti pa je treba o spremljanju delovanja ledvic po začetku sočasnega

zdravljenja, pozneje pa v rednih časovnih presledkih.

Pri nekaterih bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic, ki prejemajo nesteroidna protivnetna zdravila,

vključno s selektivnimi zaviralci ciklooksigenaze-2, ima sočasno dajanje zaviralcev angiotenzina II lahko za

posledico še nadaljnje poslabšanje delovanja ledvic. Ti učinki so običajno reverzibilni.

Druge snovi, ki povzročajo hipotenzijo, kot na primer triciklični antidepresivi, antipsihotiki, baklofen,

amifostin: Sočasna uporaba s temi zdravili, ki kot glavni ali stranski učinek znižujejo krvni tlak, lahko

poveča tveganje za pojav hipotenzije.

Hidroklorotiazid

Kadar se dajejo sočasno, lahko naslednja zdravila medsebojno reagirajo s tiazidnimi diuretiki:

Alkohol, barbiturati, uspavala ali antidepresivi

Lahko pride do okrepitve ortostatske hipotenzije.

Antidiabetična zdravila (peroralna zdravila in insulin)

Zdravljenje s tiazidi lahko vpliva na toleranco glukoze. Morda bo potrebno prilagoditi odmerek

antidiabetičnega zdravila (glejte poglavje 4.4). Metformin je treba uporabljati previdno zaradi nevarnosti

pojava laktacidoze, do katere pride zaradi možne odpovedi delovanja ledvic, ki je povezana s

hidroklorotiazidom.

Druga antihipertenzivna zdravila

Učinki se seštevajo.

Holestiraminske in holestipolne smole

Absorbcija hidroklorotiazida je motena v prisotnosti smol, ki so anionski izmenjevalci.

Enkraten odmerek holestiraminske ali holestipolne smole veže hidroklorotiazid in zmanjša njegovo

absorpcijo iz gastrointestinalnega trakta za do 43 % (holestiramin) oz. 85 % (holestipol).

Kortikosteroidi, ACTH

Izgubljanje elektrolitov je okrepljeno, še zlasti lahko pride do hipokaliemije.

Presorni amini (npr. adrenalin)

Možen je zmanjšan odziv na presorne amine, vendar ni dovolj izražen, da bi onemogočal njihovo uporabo.

Nedepolarizacijski relaksanti skeletnih mišic (npr. tubokurarin)

Možen je okrepljen odziv na mišične relaksante.

Litij

Diuretiki zmanjšujejo izločanje litija preko ledvic in prispevajo velik delež tveganja za pojav škodljivih

učinkov litija; sočasna uporaba ni priporočljiva.

Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje protina (npr. probenecid, sulfinpirazol, alopurinol)

Morda bo potrebno prilagoditi odmerke urikozuričnih zdravil, ker hidroklorotiazid lahko poviša raven sečne

kisline v serumu. Morda bo potrebno povečanje odmerka probenecida ali sulfinpirazola. Sočasno jemanje

tiazidov ima lahko za posledico povečano pogostnost pojavljanja preobčutljivostnih reakcij na alopurinol.

Antiholinergična zdravila (npr. atropin, biperiden)

Povečanje biološke uporabnosti diuretikov tiazidne vrste zaradi zmanjšanja motilitete prebavil in hitrosti

praznjenja želodca.

Citotoksična zdravila (npr. ciklofosfamid, metotreksat)

Tiazidi lahko zmanjšajo izločanje citotoksičnih zdravil preko ledvic in lahko okrepijo njihove zaviralne

učinke na kostni mozeg.

Salicilati

V primeru velikih odmerkov salicilatov lahko hidroklorotiazid okrepi škodljive učinke salicilatov na osrednji

živčni sistem.

Metildopa

Obstajajo posamezna poročila o pojavu hemolitične anemije, do katere je prišlo pri sočasni uporabi

hidroklorotiazida in metildope.

Ciklosporin

Sočasno zdravljenje s ciklosporinom lahko poveča tveganje za pojav hiperurikemije in zapletov, povezanih s

protinom.

Glikozidi digitalisa

S tiazidi povzročena hipokaliemija ali hipomagneziemija spodbuja nastanek srčnih aritmij, ki jih povzroča

digitalis (glejte poglavje 4.4).

Zdravila, na učinek katerih vplivajo motnje v koncentracijah kalija v serumu

Kadar se kombinacija kalijev losartanat/hidroklorotiazid daje sočasno z zdravili, na katera vplivajo motnje v

koncentraciji kalija v serumu (npr. digitalisovi glikozidi, antiaritmiki) in skupaj s spodaj navedenimi snovmi,

ki povzročajo torsades de pointes (ventrikularna tahikardija) (ki vključujejo nekatere antiaritmike), pri čemer

je hipokaliemija dejavnik, zaradi katerega pride do torsades de pointes (ventrikularna tahikardija), je

priporočljivo v rednih časovnih presledkih spremljati koncentracijo kalija v serumu in EKG:

antiaritmiki iz skupine Ia (npr. kinidin, hidrokinidin, dizopiramid);

antiaritmiki iz skupine III (npr. amiodaron, sotalol, dofetilid, ibutilid);

nekateri antipsihotiki (npr. tioridazin, klorpromazin, levomepromazin, trifluoperazin, ciamemazin,

sulpirid, sultoprid, amisulprid, tiaprid, pimozid, haloperidol, droperidol);

druga zdravila, npr. bepridil, cisaprid, difemanil, i.v. eritromicin, halofantrin, mizolastin, pentamidin,

sparfloksacin, terfenadin, i.v.vinkamin.

Kalcijeve soli

Tiazidni diuretiki lahko zvišajo ravni kalcija v serumu zaradi zmanjšanega izločanja. Če moramo predpisati

dodatke kalcija, je treba spremljati ravni kalcija in odmerjanje kalcija ustrezno prilagoditi.

Medsebojna delovanja pri laboratorijskih preiskavah

Zaradi učinkov na presnovo kalcija lahko tiazidi interferirajo s preizkusi za preverjanje delovanja obščitnične

žleze (glejte poglavje 4.4).

Karbamazepin

Tveganje za pojav simptomatske hiponatriemije. Potrebno je klinično in biološko spremljanje.

Kontrastna sredstva, ki vsebujejo jod

V primeru dehidracije, povzročene z diuretikom, je tveganje za pojav akutne odpovedi ledvic povečano, še

posebno kadar se uporabljajo veliki odmerki kontrastnih sredstev, ki vsebujejo jod.

Pred dajanjem kontrastnih sredstev, ki vsebujejo jod, je treba bolnike rehidrirati.

Amfotericin B (parenteralni), kortikosteroidi, ACTH, stimulirajoča odvajala ali glicirizin (nahaja se v

korenini sladkega korena)

Hidroklorotiazid lahko še poveča neravnovesje elektrolitov, še zlasti hipokaliemijo.

4.6 Plodnost, Nosečnost in dojenje

Nosečnost

Antagonisti angiotenzina II – losartan:

Uporaba antagonistov angiotenzina II v prvem trimesečju nosečnosti ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4).

Uporaba antagonistov angiotenzina II je kontraindicirana v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti (glejte

poglavji 4.3 in 4.4).

Epidemiološki dokazi, kar zadeva tveganje za pojav teratogenosti po izpostavljanju zaviralcem ACE v prvem

trimesečju nosečnosti, niso prepričljivi; kljub temu pa malo povečanega tveganja ni mogoče izključiti.

Medtem ko ni na razpolago nobenih nadzorovanih epidemioloških podatkov o tveganjih, povezanih z

uporabo antagonistov angiotenzina II (AIIRAs – Angiotensin II Receptor Inhibitors), so lahko pri tej skupini

zdravil prisotna podobna tveganja. Razen če neprekinjeno zdravljenje z AIIRA ni nujno potrebno, je pri

bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, treba preiti na zdravljenje z drugimi antihipertenzivnimi zdravili, za katera

je dokazano, da imajo ustrezen varnostni profil za uporabo med nosečnostjo, Ko je nosečnost enkrat

ugotovljena, je treba zdravljenje z antagonisti angiotenzina II takoj prenehati, in, če je primerno, začeti z

zdravljenjem z drugimi zdravili.

Znano je, da izpostavljanje zdravljenju z antagonisti angiotenzina II v drugem in tretjem trimesečju

nosečnosti povzroča škodljive učinke pri človeških zarodkih (zmanjšano delovanje ledvic, oligohidramnij,

zapoznela zakostenitev lobanje) in škodljive učinke pri novorojenčkih (odpoved ledvic, hipotenzija,

hiperkaliemija) (glejte tudi poglavje 5.3).

V primeru da je do izpostavljanja antagonistom angiotenzina II prišlo od drugega trimesečja nosečnosti

naprej, je priporočljivo izvajati ultrazvočna preverjanja delovanja ledvic in lobanje.

Dojenčke, katerih matere so jemale antagoniste angiotenzina II, je treba skrbno spremljati glede pojava

hipotenzije (glejte tudi poglavje 4.3 in 4.4).

Hidroklorotiazid

Izkušnje z uporabo hidroklorotiazida v nosečnosti, še posebno v prvem trimesečju, so omejene. Na živalih je

bilo opravljenih premalo študij.

Hidroklorotiazid prehaja skozi placento. Zaradi farmakološkega mehanizma delovanja hidroklorotiazida

njegova uporaba v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti vpliva na feto-placentarno perfuzijo in lahko pri

plodu in novorojenčku povzroči učinke kot so zlatenica, motnje v ravnovesju elektrolitov in

trombocitopenijo.

Hidroklorotiazida se ne sme uporabljati za zdravljenje gestacijskega edema, gestacijske hipertenzije ali

preeklampsije zaradi tveganja zmanjšanja volumna plazme in hipoperfuzije placente, brez ugodnega učinka

na potek bolezni.

Hidroklorotiazida se ne sme uporabljati za zdravljenje esencialne hipertenzije pri nosečnicah, razen v redkih

primerih, ko ne pride v poštev nobeno drugo zdravljenje.

Dojenje

Antagonisti angiotenzina II - losartan:

Ker ni na razpolago nobenih podatkov o uporabi zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek med dojenjem,

uporaba zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek ni priporočljiva. Prednost imajo druga zdravila, za katera je

dokazano, da imajo ustrezen varnostni profil za uporabo med dojenjem. Še posebno pri dojenju

novorojenčkov ali nedonošenčkov.

Hidroklorotiazid:

Hidroklorotiazid se v majhnih količinah izloča v materino mleko. Tiazidi lahko v velikih količinah

povzročijo intenzivno diurezo in lahko zavrejo nastanek mleka. Uporaba zdravila Losartan/hidroklorotiazid

Lek med dojenjem ni priporočljiva. Če doječa mati jemlje zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Lek, morajo

biti odmerki čim manjši.

Plodnost

Ni podatkov na ljudeh.

4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile opravljene. Vendar pa se je pri vožnji

motornih vozil ali pri upravljanju strojev treba zavedati, da se lahko včasih med zdravljenjem z zdravili za

zniževanje krvnega tlaka pojavi omotica in zaspanost, še posebno na začetku zdravljenja in ob povečevanju

odmerka.

4.8 Neželeni učinki

Pogostnost pojavljanja spodaj navedenih neželenih učinkov v posameznih organskih sistemih je definirana v

skladu z naslednjim dogovorom:

zelo pogosti:

1/10

pogosti:

1/100 do <1/10

občasni:

1/1.000 do <1/100

redki:

1/10.000 do <1/1.000

zelo redki: <1/10.000

neznana: ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov

V kliničnih preskušanjih s kalijevim losartanatom in hidroklorotiazidom niso opazili neželenih učinkov, ki bi

bili posebej značilni za to kombinacijo zdravil. Neželeni učinki so bili omejeni na tiste, ki so jih že prej

opažali med zdravljenjem s kalijevim losartanatom in/ali hidroklorotiazidom.

V nadzorovanih kliničnih preskušanjih pri zdravljenju esencialne hipertenzije je bila omotica edini z

učinkovino povezan neželeni učinek, ki se je pojavljal z večjo pogostnostjo kot pri placebu pri 1 odstotku ali

več bolnikih, ki so se zdravili z losartanom in hidroklorotiazidom.

Poleg teh učinkov so po uvedbi zdravila na tržišče poročali še o naslednjih neželenih učinkih:

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

redki: hepatitis

Preiskave

redki: hiperkaliemija, povišane ravni ALT

Dodatni neželeni učinki, ki so jih opažali pri eni izmed posameznih sestavin in bi se lahko pojavili tudi pri

kombinaciji kalijev losartanat/hidroklorotiazid, so naslednji:

Losartan

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

občasni: anemija, Henoch-Schönleinova purpura, ekhimoza, hemoliza

Bolezni imunskega sistema

redki: anafilaktične reakcije, angioedem, koprivnica

Presnovne in prehranske motnje

občasni: anoreksija, protin

Psihiatrične motnje

pogosti: nespečnost

občasni: tesnoba, anksiozne motnje, panična motnja, zmedenost, depresija, nenormalne sanje, motnje spanja,

somnolenca, motnje spomina

Bolezni živčevja

pogosti: glavobol, omotica

občasni: nervoza, parestezije, periferna nevropatija, tremor, migrena, sinkopa

Očesne bolezni

občasni: zamegljen vid, občutek pečenja/zbadanja v očesu, konjunktivitis, zmanjšanje ostrine vida

Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

občasni: vrtoglavica, tinitus

Srčne bolezni

občasni: hipotenzija, ortostatska hipotenzija, sternalgija, angina pektoris, AV blok II. stopnje,

cerebrovaskularni dogodek, miokardni infarkt, palpitacije, aritmije (atrijske fibrilacije, sinusna bradikardija,

tahikardija, ventrikularna tahikardija, ventrikularna fibrilacija)

Žilne bolezni

občasni: vaskulitis

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

pogosti: kašelj, okužbe zgornjih dihal, zamašen nos, sinusitis, težave s sinusi

občasni: nelagodje v žrelu, faringitis, laringitis, dispneja, bronhitis, krvavitev iz nosu, rinitis, respiratorna

kongestija

Bolezni prebavil

pogosti: bolečine v trebuhu, navzeja, diareja, dispepsija

občasni: zaprtje, zobobol, suha usta, flatulenca, gastritis, bruhanje

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

neznana pogostnost: nepravilnosti delovanja jeter

Bolezni kože in podkožja

občasni: alopecija, dermatitis, suha koža, eritem, vročinski oblivi, fotosenzibilnost, srbenje, kožni izpuščaji,

koprivnica, znojenje

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

pogosti: mišični krči, bolečine v hrbtu, bolečine v nogah, bolečine v mišicah

občasni: bolečine v zgornjih okončinah, otekanje sklepov, bolečine v kolenu, bolečine v mišicah in skeletu,

bolečine v ramenih, togost, bolečine v sklepih, artritis, bolečina v kolku, fibromialgija, oslabelost mišic

Bolezni sečil

občasni: nokturija, pogosto uriniranje, okužbe sečil

Motnje reprodukcije in dojk

občasni: zmanjšanje libida, impotenca

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

pogosti: astenija, utrujenost, bolečine v prsnem košu

občasni: edem obraza, povišana telesna temperatura

Preiskave

pogosti: hiperkaliemija, blago zmanjšanje vrednosti hematokrita in hemoglobina

občasni: blago zvišanje ravni sečnine in kreatinina v serumu

zelo redki: zvišanje ravni jetrnih encimov in bilirubina

Hidroklorotiazid

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

občasni: agranulocitoza, aplastična anemija, hemolitična anemija, levkopenija, purpura, trombocitopenija

Bolezni imunskega sistema

redki: anafilaktična reakcija

Presnovne in prehranske motnje

občasni: anoreksija, hiperglikemija, hiperurikemija, hipokaliemija, hiponatriemija

Psihiatrične motnje

občasni: nespečnost

Bolezni živčevja

pogosti: glavobol

Očesne bolezni

občasni: prehodno zamegljen vid, ksantopsija

Žilne bolezni

občasni: nekrotizirajoč angiitis (vaskulitis, kožni vaskulitis)

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

občasni: dihalna stiska vključno s pneumonitisom in pljučnim edemom

Bolezni prebavil

občasni: sialoadenitis,spazmi, draženje želodca, navzeja, bruhanje, driska, zaprtje

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

občasni: zlatenica (intrahepatična holestaza), pankreatitis

Bolezni kože in podkožja

občasni: fotosenzibilnost, koprivnica, toksična epidermalna nekroliza

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

občasni: mišični krči

Bolezni sečil

občasni: glikozurija, intersticijski nefritis, nepravilno delovanje ledvic, odpoved ledvic

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

občasni: povišana telesna temperatura, omotica

4.9 Preveliko odmerjanje

Na razpolago ni nobenih posebnih podatkov kar zadeva zdravljenje prevelikega odmerjanja kombinacije

losartan/hidroklorotiazid. Zdravljenje je simptomatsko in podporno. Zdravljenje z zdravilom

Losartan/hidroklorotiazid Lek je treba prekiniti in bolnika skrbno spremljati. Predlagani ukrepi vključujejo

izzvanje bruhanja, če od zaužitja ni minilo veliko časa, ter zdravljenje dehidracije, neravnovesje elektrolitov,

jetrne kome in hipotenzije z uveljavljenimi postopki.

Losartan

Na razpolago so le omejeni podatki kar zadeva zdravljenje prevelikega odmerjanja pri ljudeh. Najverjetneje

bi se preveliko odmerjanje izrazilo s hipotenzijo in tahikardijo; zaradi parasimpatične (vagalne) stimulacije

bi lahko prišlo do pojava bradikardije. V primeru da bi prišlo do pojava simptomatske hipotenzije, je treba

uvesti podporno zdravljenje.

Niti losartana niti aktivnega presnovka ni mogoče odstraniti s hemodializo.

Hidroklorotiazid

Najpogostejši znaki in simptomi, ki so jih opažali, so tisti, do katerih pride zaradi zmanjšanja količine

elektrolitov (hipokaliemija, hipokloremija, hiponatriemija) in dehidracije, kar je posledica preizrazite

diureze. Če je bolnik prejel tudi digitalis, lahko hipokaliemija še okrepi srčne aritmije.

Stopnja, do katere se hidroklorotiazid odstrani s hemodializo, ni bila ugotovljena.

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1 Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: Antagonisti angiotenzina II in diuretiki,

Oznaka ATC: C09DA01

Kombinacija losartan/hidroklorotiazid

Za sestavini zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek so dokazali, da se njun učinek pri zmanjševanju krvnega

tlaka sešteva, pri čemer se krvni tlak zmanjša v večjem obsegu kot pri vsaki sestavini posebej. Ta učinek je

domnevno posledica komplementarnih delovanj obeh sestavin. Poleg tega kot posledica svojega diuretičnega

učinka hidroklorotiazid povečuje aktivnost renina v plazmi, povečuje izločanje aldosterona, zmanjšuje raven

kalija v serumu in zvišuje ravni angiotenzina II. Jemanje losartana blokira vsa fiziološko pomembna

delovanja angiotenzina II preko zaviranja aldosterona lahko zmanjša izgubljanje kalija, povezano z

jemanjem diuretika.

Za losartan so pokazali, da ima blag in prehoden urikozuričen učinek. Za hidroklorotiazid so pokazali, da

povzroča zmerno povečanje ravni sečne kisline; kombinacija losartana in hidroklorotiazida zmanjšuje z

diuretiki povzročeno hiperurikemijo.

Antihipertenziven učinek zdravila Losartan/hidroklorotiazid Lek se ohranja v obdobju 24 ur. V kliničnih

študijah, ki so trajale najmanj eno leto, se je antihipertenziven učinek z nadaljevanjem zdravljenja ohranjal.

Kljub znatnemu znižanju krvnega tlaka jemanje kombinacije losartan/hidroklorotiazid ni imelo nobenega

klinično pomembnega vpliva na hitrost srčnega utripa.V kliničnih preizkušanjih je po 12 tednih zdravljenja s

50 mg losartana in 12,5 mg hidroklorotiazida se je najnižja raven diastoličnega krvnega tlaka v sedečem

položaju v povprečju znižala za vrednost do 13,2 mm Hg.

Kombinacija losartan/hidroklorotiazid je učinkovita pri zniževanju krvnega tlaka pri moških in ženskah,

bolnikih črne rase in bolnikih drugih ras, pri mlajših (< 65 let) in starejših (

65 let) bolnikih in je učinkovito

pri vseh stopnjah hipertenzije.

Losartan

Losartan je sintetično pridobljen peroralen antagonist angiotenzina II (vrste AT

). Angiotenzin II, močan

vazokonstriktor, je najpomembnejši aktiven hormon renin-angiotenzin sistema in pomemben dejavnik pri

patološki fiziologiji hipertenzije. Angiotenzin II se veže na AT

receptorje, ki se nahajajo v mnogih tkivih

(npr. v gladkih mišicah žil, nadledvični žlezi, ledvicah in srcu) in sproža več pomembnih bioloških učinkov,

vključno z vazokonstrikcijo in sproščanjem aldosterona. Angiotenzin II pospešuje tudi proliferacijo celic

gladkih mišic.

Losartan selektivno blokira AT

receptorje. In vitro in in vivo tako losartan kot njegov farmakološko aktivni

karboksilni kislinski presnovek E-3174 blokirata vsa fiziološko pomembna delovanja angiotenzina II,

neglede na njegov vir ali način njegove sinteze.

Losartan nima agonističnega delovanja niti ne blokira drugih hormonskih receptorjev ali ionskih kanalčkov,

pomembnih za kardiovaskularno regulacijo. Poleg tega losartan ne zavira ACE (kininaze II), encima, ki

razgrajuje bradikinin. Posledično ni nikakršne okrepitve neželenih učinkov, do katerih bi prišlo zaradi

delovanja bradikinina.

Med dajanjem losartana odstranitev negativne povratne zveze angiotenzina II na izločanje renina povzroči

povečano aktivnost renina v plazmi (PRA – Plasma-Renin-Activity). Povečana aktivnost renina v plazmi ima

za posledico povečanje koncentracije angiotenzina II v plazmi. Kljub tem povečanjem pa se ohranjata

antihipertenzivna aktivnost in zniževanje koncentracije aldosterona v plazmi, kar kaže na učinkovito blokado

receptorjev za angiotenzin II. Po prenehanju jemanja losartana se povečana aktivnost renina v plazmi in

koncentracije angiotenzina II v treh dneh zmanjšajo na izhodiščne vrednosti.

Tako losartan kot njegov najpomembnejši aktivni presnovek imata veliko večjo afiniteto za AT

receptorje

kot za AT

receptorje. Pri na masi temelječi primerjavi je aktivni presnovek 10- do 40-krat bolj učinkovit kot

losartan.

V študiji, posebej načrtovani za ugotavljanje pogostnosti pojavljanja kašlja pri bolnikih, ki se zdravijo z

losartanom, v primerjavi z bolniki, ki se zdravijo z zaviralci angiotenzinske konvertaze (zaviralci ACE) je

bila pogostnost pojavljanja kašlja, o kateri so poročali pri bolnikih, ki so prejemali losartan ali

hidroklorotiazid podobna in je bila pomembno manjša kot pri bolnikih, ki so se zdravili z zaviralcem ACE.

Poleg tega je pri skupni analizi 16 dvojno slepih kliničnih preizkušanj pri 4131 bolnikih, pogostnost

pojavljanja kašlja, o katerem so poročali spontano pri bolnikih, ki so se zdravili z losartanom, bila podobna

(3,1 %) tisti, ki so jo ugotovili pri bolnikih, ki so se zdravili s placebom (2,6 %) ali hidroklorotiazidom (4,1

%), medtem ko je bila pogostnost pojavljanja pri zaviralcih ACE 8,8 %. Pri hipertenzivnih bolnikih s

proteinurijo, ki niso imeli sladkorne bolezni, je jemanje kalijevega losartanata pomembno zmanjšalo

proteinurijo, frakcijsko izločanje albumina in IgG. Losartan vzdržuje hitrost glomerularne filtracije in

zmanjšuje filtracijsko frakcijo. Na splošno losartan povzroči zmanjšanje koncentracije sečne kisline v

serumu (običajno < 0,4 mg/dl), ta učinek se je pri kroničnem zdravljenju ohranjal.

Losartan nima nobenega učinka na avtonomne reflekse in nobenega trajnega učinka na noradrenalin v

plazmi.

Pri bolnikih z odpovedjo levega ventrikla sta 25 mg in 50 mg odmerka losartana povzročila pozitivne

hemodinamske in nevrohormonalne učinke, ki so se kazali v povečanju srčnega indeksa in znižanju

pljučnega kapilarnega zagozditvenega tlaka, sistemskega žilnega upora, srednjega sistemskega arterijskega

tlaka in frekvence srčnega utripa in v znižanju ravni aldosterona oziroma noradrenalina v obtoku. Pojavljanje

hipotenzije pri teh bolnikih z odpovedjo srca je bilo odvisno od velikosti odmerka.

Študije hipertenzije

V nadzorovanih kliničnih študijah je enkrat na dan dajanje losartana bolnikom z blago do zmerno esencialno

hipertenzijo imelo za posledico statistično pomembno zmanjšanje sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka.

Merjenja krvnega tlaka 24 ur po odmerku v primerjavi z merjenji, izvedenimi 5 do 6 ur po zaužitju odmerka

so pokazale, da gre za zmanjšanje krvnega tlaka v obdobju 24 ur; naraven dnevni ritem se je ohranil.

Zmanjšanje krvnega tlaka na koncu odmernega časovnega obdobja je znašalo 70 do 80 % učinka, ki so ga

zaznali 5 do 6 ur po odmerku.

Prenehanje jemanja losartana pri bolnikih s hipertenzijo ni imelo za posledico nenadnega povečanja krvnega

tlaka (rebound). Kljub znatnemu zmanjšanju krvnega tlaka losartan ni imel nobenih klinično pomembnih

učinkov na frekvenco srčnega utripa. Losartan je enako učinkovit pri moških in ženskah, in pri mlajših

(starih manj od 65 let) ter pri starejših bolnikih s hipertenzijo.

Študija LIFE

Študija LIFE (Losartan Intervention For Endpoint reduction in hypertension) je bila randomizirana, trojno

slepa študija z aktivno kontrolo, v katero je bilo vključenih 9193 hipertenzivnih bolnikov, starih od 55 do 80

let, z elektrokardiografsko potrjeno hipertrofijo levega prekata. Bolniki so bili po naključnem razporedu

razdeljeni v skupini, ki sta enkrat na dan prejemali 50 mg losartana ali 50 mg atenolola. Če s tem niso

dosegli ciljnega krvnega tlaka (< 140/90 mm Hg), so najprej dodali hidroklorotiazid (12,5 mg), potem pa so,

če je bilo potrebno, odmerek losartana oziroma atenolola povečali na 100 mg enkrat na dan. Če je bilo

potrebno, so za doseganje ciljnega krvnega tlaka dodali druga antihipertenzivna zdravila z izjemo zaviralcev

angiotenzinske konvertaze, antagonistov angiotenzina II, ali zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta.

Spremljanje je v povprečju trajalo 4,8 let.

Primaren cilj študije sta sestavljali srčno-žilna obolevnost in umrljivost, merjeni z zmanjšanjem kombinirane

pogostnosti pojavljanja smrti zaradi obolenj srca in ožilja, možganske kapi in miokardnega infarkta. Krvni

tlak se je pri obeh skupinah pomembno znižal na podobne ravni. Zdravljenje z losartanom v primerjavi z

atenololom je imelo za posledico 13,0 % zmanjšanje tveganja (p = 0,021, 95 % interval zaupanja 0,77 do

0,98) pri bolnikih, ki so dosegli primarni sestavljeni cilj študije. To je bilo v glavnem mogoče pripisati

zmanjšanju pogostnosti pojavljanja kapi. Zdravljenje z losartanom je tveganje za pojav kapi zmanjšalo za

25 % v primerjavi z atenololom (p=0,001 95 % interval zaupanja 0,63 do 0,89). Število smrtnih primerov

zaradi obolenj srca in ožilja in miokardnega infarkta se med zdravljenima skupinama ni pomembno

razlikovalo.

Hidroklorotiazid

Hidroklorotiazid je tiazidni diuretik. Mehanizem antihipertenzivnega delovanja tiazidnih diuretikov ni v

celoti znan. Tiazidi vplivajo na tubularne mehanizme reabsorpcije elektrolitov v ledvicah, s čemer

neposredno povečujejo izločanje natrija in kloridov v približno enakih količinah. Diuretično delovanje

hidroklorotiazida zmanjšuje volumen plazme, povečuje aktivnost renina v plazmi, povečuje izločanje

aldosterona, posledica tega pa je povečano izgubljanje kalija in bikarbonatov s sečem in zniževanje ravni

kalija v serumu. Povezavo renin-aldosteron uravnava angiotenzin II, zato sočasno dajanje antagonista

angiotenzina II zmanjšuje izgubo kalija, ki je povezana s tiazidnimi diuretiki.

Po peroralni uporabi se diureza začne v 2 urah, najbolj izrazita je po približno 4 urah, traja pa približno od 6

do 12 ur, antihipertenzivni učinek pa se ohranja do 24 ur.

5.2 Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Losartan

Po peroralni uporabi se losartan dobro absorbira in se nato pri prvem prehodu preko jeter presnavlja v

aktiven karboksilni kislinski presnovek in druge neaktivne presnovke.

Sistemska biološka uporabnost tablet losartana znaša približno 33 %. Povprečne največje koncentracije

losartana in so dosežene v 1 uri, koncentracije njegovega aktivnega presnovka pa v 3 do 4 urah. Kadar so

zdravilo dajali s standardiziranim obrokom hrane, niso zaznali nobenega klinično pomembnega vpliva na

profil koncentracij losartana v plazmi.

Porazdelitev

Losartan

Tako losartan kot tudi njegov aktivni presnovek sta

99 % vezana na plazemske beljakovine, prvenstveno

na albumin. Volumen porazdelitve losartana je 34 litrov. Študije pri podganah nakazujejo, da losartan v zelo

majhnem obsegu prehaja krvno-možgansko pregrado, če sploh.

Hidroklorotiazid

Hidroklorotiazid prehaja placentno pregrado, ne pa krvno-možganske pregrade, in se izloča v mleko.

Biotransformacija

Losartan

Približno 14 % intravenskega ali peroralnega odmerka losartana se pretvori v njegov aktivni presnovek. Po

peroralnem ali po intravenskem odmerku s

C označenega kalijevega losartanata je radioaktivnost plazme v

obtoku primarno posledica losartana in njegovega aktivnega presnovka. Pri približno enem odstotku

preiskovanih posameznikov so opažali neznatno pretvorbo losartana v njegov aktivni presnovek .

Poleg aktivnega presnovka se tvorijo tudi neaktivni presnovki, vključno z dvema glavnima presnovkoma, ki

nastaneta s hidroksilacijo butilne stranske verige, in manj pomembnim presnovkom, N-2 tetrazol

glukuronidom.

Izločanje

Losartan

Plazemski očistek losartana znaša približno 600 ml/min (10 ml/s), njegovega aktivnega presnovka pa 50 ml/

min (0,8 ml/s). Ledvični očistek losartana in njegovega aktivnega presnovka znaša približno 74 ml/min (1,2

ml/s) oziroma 26 ml/min (0,4 ml/s). Če se losartan daje peroralno, se približno 4 % odmerka izloči v

nespremenjeni obliki s sečem, približno 6 % odmerka pa se izloči s sečem v obliki aktivnega presnovka.

Farmakokinetika losartana in njegovega aktivnega presnovka je linearna pri odmerkih kalijevega losartanata

do 200 mg.

Po peroralnem jemanju se koncentracije losartana in njegovega aktivnega presnovka v plazmi zmanjšujejo

polieksponentno, s končnim razpolovnim časom, ki znaša približno 2 uri, oziroma 6 do 9 ur. Med dajanjem

100 mg odmerka enkrat na dan se niti losartan niti njegov aktivni presnovek pomembno ne kopičita v

plazmi.

K odstranjevanju kalijevega losartanata in njegovih presnovkov pri ljudeh prispevata tako izločanje z žolčem

kot izločanje s sečem. Po peroralnem odmerku s

C označenega kalijevega losartanata je pri ljudeh približno

35 % radioaktivnosti mogoče zaznati v seču, 58 % pa v blatu.

Hidroklorotiazid

Hidroklorotiazid se ne presnavlja, temveč se hitro izloči skozi ledvica. Če so koncentracije v plazmi

spremljali najmanj 24 ur, so ugotovili, da se je razpolovni čas izločanja iz plazme gibal med 5,6 in 14,8

urami. Najmanj 61 odstotkov peroralnega odmerka se v 24 urah izloči v nespremenjeni obliki.

Značilnosti pri bolnikih

Losartan/hidroklorotiazid

Plazemske koncentracije losartana in njegovega aktivnega presnovka ter absorpcija hidroklorotiazida se pri

starejših bolnikih s hipertenzijo ne razlikujejo pomembno od tistih pri mladih ljudeh s hipertenzijo.

Losartan

Po peroralnem dajanju bolnikom z blago do zmerno alkoholno cirozo jeter so bile plazemske koncentracije

losartana in njegovega aktivnega presnovka 5-krat oziroma 1,7-krat večje od tistih, ki so jih ugotovili pri

mladih moških prostovoljcih.

Niti losartana niti aktivnega presnovka ni mogoče odstraniti s hemodializo.

5.3 Predklinični podatki o varnosti

Predklinični podatki na osnovi običajnih študij splošne farmakologije, genotoksičnosti in kancerogenega

potenciala ne kažejo posebnega tveganja za človeka. Možnost škodljivega delovanja kombinacije

losartan/hidroklorotiazid so preverjali v študijah kronične toksičnosti, ki so trajale do šest mesecev, pri

podganah in psih po peroralnem dajanju, spremembe, ki so jih v teh študijah opažali, pa je v glavnem

povzročala losartanska komponenta. Dajanje kombinacije losartan/hidroklorotiazid je povzročilo zmanjšanje

parametrov rdeče krvne slike (eritrociti, hemoglobin, hematokrit), povečanje koncentracije iz dušika sečnine

v serumu, zmanjšanje mase srca (brez histološke povezave) in spremembe v prebavilih (lezije v sluznicah,

razjede, erozije, krvavitve). Pri podganah in kuncih, ki so jim dajali kombinacijo losartan/hidroklorotiazid,

niso ugotovili nobenih znakov teratogenosti. Škodljivo delovanje na plod pri podganah, ki se je odražalo v

majhnem povečanju nadštevilnih reber pri generaciji F1, so opažali, kadar so samicam to kombinacijo dajali

pred brejostjo in med njo. Kot so opažali pri študijah z losartanom samim, je do škodljivih učinkov na plod

in novorojence, vključno s toksičnostjo za ledvice in smrtjo ploda, prihajalo, kadar so brejim podganam

kombinacijo losartan/hidroklorotiazid dajali v poznem obdobju brejosti in/ali laktacije.

6. FARMACEVTSKI PODATKI

6.1 Seznam pomožnih snovi

Jedro:

mikrokristalna celuloza in koloidni silicijev dioksid

brezvodni koloidni silicijev dioksid

premrežen natrijev karmelozat

silicijev dioksid

magnezijev stearat

Filmska obloga:

hipromeloza

hidroksipropilceluloza

titanov dioksid (E171)

6.2 Inkompatibilnosti

Navedba smiselno ni potrebna.

6.3 Rok uporabnosti

2 leti

Po prvem odprtju stekleničke: 6 mesecev

6.4 Posebna navodila za shranjevanje

OPA/Al/PVC//Al pretisni omoti: Shranjujte pri temperaturi do 25 °C. Shranjujte v originalni ovojnini.

Beli Aclar/PVC//Al pretisni omoti: Shranjujte pri temperaturi do 25 °C. Shranjujte v originalni ovojnini.

Plastenka iz HDPE z navojno zaporko iz PP: Shranjujte pri temperaturi do 25 °C. Shranjujte v originalni

ovojnini za zagotovitev zaščite pred vlago.

6.5 Vrsta ovojnine in vsebina

OPA/Al/PVC//Al pretisni omoti

beli Aclar/PVC//Al pretisni omoti

bela plastenka iz HDPE z navojno zaporko iz polipropilena (PP)

Plastenka iz HDPE vsebujejo silikagel kot sušilno sredstvo (za absorpcijo vlage), ki se nahaja v plastični

navojni zaporki ali v kapsuli/vrečici. Silikagel v kapsuli/vrečici ni za uživanje.

Losartan/hidroklorotiazid Lek 100 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Aclar//Al pretisni omoti.

Plastenke iz polietilena visoke gostote (HDPE) in navojni pokrovček iz polipropilena (PP).

Pretisni omoti: 7, 14, 20, 28, 30, 50, 56, 60, 84, 90, 98 in 100 filmsko obloženih tablet

Plastenka: 100, 250 filmsko obloženih tablet

Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.

6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Ni posebnih zahtev.

Neporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET

Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, Ljubljana, Slovenija

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET

5363-I-21/12 (pakiranje 28 tablet)

5363-I-22/12 (pakiranje 84 tablet)

5363-I-23/12 (pakiranje 90 tablet)

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET

5.1.2012

10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

3.10.2012

9-11-2018

Sandoz Inc. Issues Voluntary Nationwide Recall of One Lot of Losartan Potassium and Hydrochlorothiazide Due to the Detection of Trace Amounts of NDEA (N-Nitrosodiethylamine) Impurity Found in the Active Pharmaceutical Ingredient (API)

Sandoz Inc. Issues Voluntary Nationwide Recall of One Lot of Losartan Potassium and Hydrochlorothiazide Due to the Detection of Trace Amounts of NDEA (N-Nitrosodiethylamine) Impurity Found in the Active Pharmaceutical Ingredient (API)

Sandoz Inc. is voluntarily recalling one lot of Losartan Potassium Hydrochlorothiazide Tablets, USP 100mg/25mg to the consumer level. This product is being recalled due to the trace amount of an impurity, N-nitrosodiethylamine (NDEA) contained in the API Losartan, USP manufactured by Zhejiang Huahai Pharmaceutical Co. Ltd. Sandoz Inc. Losartan Potassium Hydrochlorothiazide product is manufactured by Lek Pharmaceuticals dd, Ljubljana, Slovenia. This impurity, which is a substance that occurs naturally in ...

FDA - U.S. Food and Drug Administration

7-9-2018

Camber Pharmaceuticals, Inc. Issues Voluntary Nationwide Recall of Montelukast Tablets USP, 10mg 30Ct. due to Product/Label Mix-Up

Camber Pharmaceuticals, Inc. Issues Voluntary Nationwide Recall of Montelukast Tablets USP, 10mg 30Ct. due to Product/Label Mix-Up

Camber Pharmaceuticals, Inc. is voluntarily recalling one single lot of Montelukast Sodium Tablets, USP 10mg, to the consumer level. This recall of one batch of Montelukast Sodium Tablets, USP 10mg, lot# MON17384 Exp. 12/31/2019, was prompted because a complaint of a sealed bottle labeled as Montelukast 10mg 30 ct found to contain 90 tablets of Losartan Potassium Tablets, USP 50mg

FDA - U.S. Food and Drug Administration

21-4-2010

Decision on future reimbursement status of losartan-containing medicines (C09CA01 and C09DA01) - angiotensin II antagonists

Decision on future reimbursement status of losartan-containing medicines (C09CA01 and C09DA01) - angiotensin II antagonists

On 16 April 2010, the Danish Medicines Agency decided on the future reimbursement status of some of the losartan-containing medicines in ATC groups C09C and C09D, making these products eligible for general reimbursement as of 19 April 2010.

Danish Medicines Agency

24-3-2010

The Danish Medicines Agency begins ad hoc reassessment of reimbursement status of medicines in ATC groups C09C, C09D and C09X

The Danish Medicines Agency begins ad hoc reassessment of reimbursement status of medicines in ATC groups C09C, C09D and C09X

On 8 March 2010, a number of pharmaceutical companies put generic copies of the angiotensin II antagonist losartan on the market at prices comparable to those of the cheapest ACE inhibitors.

Danish Medicines Agency

Ni novosti v zvezi s tem izdelkom