Belokast

Glavne informacije

  • Zaščiteno ime:
  • Belokast 5 mg žvečljive tablete
  • Farmacevtska oblika:
  • žvečljiva tableta
  • Sestava:
  • montelukast 5 mg / 1 tableta
  • Pot uporabe:
  • Peroralna uporaba
  • Enote v paketu:
  • škatla z 28 tabletami (2 x 14 tablet v pretisnem omotu)
  • Tip zastaranja:
  • Rp - Predpisovanje in izdaja zdravila je le na recept
  • Uporabi za:
  • ljudje
  • Vrsta medicine:
  • Alopatska drog

Dokumentov

Lokalizacija

  • Na voljo v:
  • Belokast 5 mg žvečljive tablete
    Slovenija
  • Jezik:
  • slovenščina

Terapevtski podatki

  • Terapevtska skupina:
  • montelukast

Drugi podatki

Stanje

  • Source:
  • JAZMP - Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke - Slovenia Medicines Agency
  • Status dovoljenje:
  • Zdravilo z dovoljenjem za promet
  • Številka dovoljenja:
  • 5363-U-I-713/12
  • Datum dovoljenje:
  • 11-02-2013
  • EAN koda:
  • 3837000128628
  • Zadnja posodobitev:
  • 18-01-2018

Glavnih Značilnosti Zdravila

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

1. IME ZDRAVILA

Belokast 5 mg ţvečljive tablete

2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena ţvečljiva tableta vsebuje 5,2 mg natrijevega montelukasta, kar ustreza 5 mg montelukasta.

Pomoţna snov: aspartam (E951) 0,743 mg na tableto.

Za celoten seznam pomoţnih snovi glejte poglavje 6.1.

3. FARMACEVTSKA OBLIKA

ţvečljiva tableta

5 mg tablete so roza barve, okrogle oblike in ploščate s prirezanimi robovi.

4. KLINIČNI PODATKI

4.1 Terapevtske indikacije

Zdravilo Belokast je indicirano za:

preprečevanje in zdravljenje kronične bronhialne astme pri otrocih, starih 6 do 14 let,

lajšanje dnevnih in nočnih simptomov sezonskega alergijskega rinitisa pri otrocih, starih 6 do

14 let.

4.2 Odmerjanje in način uporabe

Otrok mora zdravilo vzeti pod nadzorom odrasle osebe.

Odmerek za otroke, stare 6 do 14 let, je ena 5 mg ţvečljiva tableta na dan – zvečer.

Pri bolnikih s sezonskim alergijskim rinitisom lahko čas jemanja prilagodimo individualnim potrebam

bolnika.

Bolniki z astmo in sezonskim alergijskim rinitisom naj vzamejo le eno tableto dnevno in sicer zvečer.

Splošna priporočila:

Terapevtski učinek zdravila Belokast na parametre nadzora astme se pojavi v enem dnevu. Ţvečljive

tablete zdravila Belokast se lahko jemlje s hrano ali brez nje. Bolnikom je treba svetovati, da z

jemanjem zdravila Belokast nadaljujejo, čeprav je astma pod nadzorom, in tudi v obdobjih poslabšanja

bolezni.

Odmerkov pri otrocih iz katerekoli starostne skupine, starejših bolnikih, bolnikih z ledvično odpovedjo

ali blago do zmerno jetrno okvaro ter glede na spol ni treba prilagajati.

Zdravljenje z zdravilom Belokast v primerjavi z drugimi načini zdravljenja astme:

Zdravilo Belokast se lahko doda k ţe obstoječemu reţimu zdravljenja.

Zmanjšanje sočasnega zdravljenja:

Zdravljenje z bronhodilatatorji:

Zdravilo

Belokast

lahko

doda

obstoječemu

reţimu

zdravljenja

bolnikov,

katerih

bronhodilatator sam ne zagotavlja zadostnega nadzora nad boleznijo. Kadar je klinični odgovor očiten

(ponavadi po prvem odmerku), se lahko odmerek bronhodilatatorja ustrezno zmanjša.

Inhalacijski kortikosteroidi:

Bolnikom, ki se zdravijo z inhalacijskimi kortikosteroidi, zdravljenje z zdravilom Belokast dodatno

koristi, zato se odmerek inhalacijskih kortikosteroidov lahko ustrezno zmanjša. Odmerek je potrebno

zmanjševati postopno in pod nadzorom zdravnika. Pri nekaterih bolnikih lahko postopno zmanjšujemo

odmerek inhalacijskih kortikosteroidov do ukinitve, ne smemo pa jih nenadno zamenjati z zdravilom

Belokast.

10 mg filmsko obloţene tablete so na voljo za bolnike, stare 15 let ali več.

4 mg ţvečljive tablete so na voljo za otroke, stare 2 do 5 let.

4.3 Kontraindikacije

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomoţno snov.

4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Učinkovitosti peroralnega zdravila Belokast pri zdravljenju akutnih napadov astme niso preučevali,

zato se zdravilo Belokast ne sme uporabljati za zdravljenje akutnih napadov astme. Bolnikom je treba

svetovati, naj imajo na voljo ustrezno zdravilo, ki jim bo pomagalo ob akutnem poslabšanju.

Odmerek inhalacijskih kortikosteroidov, ki jih bolniki prejemajo sočasno z montelukastom, se lahko

zdravniškim

nadzorom

postopoma

zmanjšuje,

inhalacijskih

peroralnih

kortikosteroidov nenadno zamenjati z zdravilom Belokast.

Zmanjšanje

sistemskega

odmerka

kortikosteroida

bolnikih,

prejemajo

zdravila

astmo,

vključno z zaviralci levkotrienskih receptorjev, je v redkih primerih spremljal eden ali več naslednjih

pojavov: eozinofilija, vaskulitični izpuščaj, poslabšanje pljučnih simptomov, srčne komplikacije in/ali

nevropatija, včasih diagnosticirana kot Churg-Straussov sindrom, sistemski eozinofilni vaskulitis.

Čeprav vzročna povezava z antagonizmom levkotrienskih receptorjev ni bila dokazana, pri bolnikih, ki

dobivajo

montelukast

katerih

razmišljamo

zmanjšanju

sistemskega

kortikosteroida,

priporočamo previdnost in primeren klinični nadzor.

Zdravilo Belokast 5 mg ţvečljive tablete vsebuje aspartam, ki je vir fenilalanina. Lahko škoduje

ljudem s

fenilketonurijo. Bolniki s

fenilketonurijo

morajo upoštevati,

vsaka

tableta

vsebuje

fenilalanin v količini, ki ustreza 0,0037 mg fenilalanina na odmerek.

4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Zdravilo Belokast lahko uporabljamo sočasno z drugimi načini zdravljenja, ki se rutinsko uporabljajo

preprečevanje

kronično

zdravljenje

astme.

študijah

medsebojnega

delovanja

zdravil

priporočeni klinični odmerek montelukasta ni imel klinično pomembnih učinkov na farmakokinetiko

naslednjih

učinkovin:

teofilina,

prednizona,

prednizolona,

peroralnih

kontraceptivov

(etinilestradiol/noretindron 35/1), terfenadina, digoksina in varfarina.

Pri osebah, ki so sočasno prejemale fenobarbital, se je površina pod krivuljo "plazemska koncentracija

– čas" (AUC) za montelukast zmanjšala za pribliţno 40 %. Ker montelukast presnavlja CYP 3A4 je

predvsem pri otrocih pri

uporabi montelukasta skupaj z induktorji

CYP 3A4,

so fenitoin,

fenobarbital in rifampicin, potrebna previdnost.

In vitro študije so pokazale, da je montelukast močan zaviralec CYP 2C8. Vendar pa so podatki iz

klinične študije interakcij med zdravili z montelukastom in rosiglitazonom (raziskovalni substrat, ki

predstavlja učinkovine, ki se primarno presnavljajo s CYP 2C8) pokazali, da montelukast in vivo ne

zavira CYP 2C8. Zato ne pričakujemo, da bi montelukast izrazito spremenil presnovo učinkovin, ki jih

presnavlja ta encim (npr. paklitaksela, rosiglitazona in repaglinida).

4.6 Nosečnost in dojenje

Nosečnost

Uporabe zdravila Belokast pri nosečih ţenskah niso preučevali. Zdravilo Belokast se pri nosečnicah

lahko uporabi le, če je to nujno potrebno.

Tekom trţenja zdravil z zdravilno učinkovino montelukast so redko poročali o prirojenih okvarah

okončin

novorojenčkih

mater,

nosečnosti

jemale

zdravila

zdravilno

učunkovino

montelukast. Večina teh ţensk je med nosečnostjo jemala tudi druga zdravila za zdravljenje astme.

Vzročna povezava med temi dogodki in zdravili z zdravilno učinkovino montelukast ni bila dokazana.

Dojenje

Ni znano, ali se zdravilo Belokast izloča v materino mleko. Ker se veliko zdravil izloča v materino

mleko, je potrebna previdnost, ko se zdravilo Belokast predpisuje doječim materam.

4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Ni dokazov o tem, da zdravilo Belokast vpliva na sposobnost voţnje in upravljanja s stroji. Vendar pa

so v zelo redkih primerih poročali o zaspanosti in omotici.

4.8 Neželeni učinki

Neţeleni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostosti pojavljanja:

zelo pogosti (≥ 1/10),

pogosti (≥ 1/100 do <1/10),

občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100),

redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000),

zelo redki (< 1/10.000),

neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoloţljivih podatkov).

Montelukast so v kliničnih študijah preizkušali:

10 mg filmsko obloţene tablete pri pribliţno 4000 odraslih bolnikih z astmo, starih 15 let ali

več,

10 mg filmsko obloţene tablete pri pribliţno 400 odraslih bolnikih s sezonskim alergijskim

rinitisom, starih 15 let ali več,

5 mg ţvečljive tablete pri pribliţno 1750 pediatričnih bolnikih z astmo, starih 6 do 14 let.

O naslednjih z zdravilom povezanih neţelenih učinkih so v kliničnih študijah pri bolnikih, zdravljenih

z montelukastom, poročali pogosto (≥ 1/100 do < 1/10), in sicer pogosteje kot pri bolnikih, ki so

prejemali placebo:

S podaljšanjem zdravljenja v kliničnih preizkušanjih z manjšim številom bolnikov, ki so trajala do 2

leti pri odraslih in do 12 mesecev pri otrocih, starih 6 do 14 let, se varnostni profil ni spremenil.

Po prihodu zdravil z zdravilno učinkovino montelukast na trg so poročali o naslednjih neţelenih

učinkih:

Bolezni krvi in limfatičnega sistema: povečano nagnjenje h krvavitvam

Organski sistem

Odrasli bolniki 15 let

in

starejši

(dve

12-

tedenski

študiji;

n=795)

Pediatrični

bolniki

6

do

14

let

(ena

8-

tedenska

študija;

n=201)

(dve

56-

tedenski

študiji;

n=615)

Bolezni živčevja

glavobol

glavobol

Bolezni prebavil

bolečine v trebuhu

Bolezni imunskega sistema: preobčutljivostne reakcije vključno z anafilaksijo, zelo redko jetrna

infiltracija eozinofilcev

Psihiatrične motnje: razburjenje vključno z agresivnim obnašanjem, anksioznost, nenormalne sanje

vključno

nočnimi

morami,

halucinacije,

depresija,

nespečnost,

razdraţljivost,

vznemirjenost,

samomorilne misli in obnašanje (samomorilnost), tremor

Bolezni živčevja: omotica, zaspanost, parestezija/hipestezija, zelo redko napadi krčev

Srčne bolezni: palpitacije

Bolezni prebavil: diareja, suha usta, dispepsija, navzea, bruhanje

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov: zvišana koncentracija ALT in AST, zelo redko holestatični

hepatitis

Bolezni kože in podkožja: angioedem, modrice, nodozni eritem, urtikarija, srbeţ, izpuščaj

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva: artralgija, mialgija vključno z mišičnimi

krči

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije: astenija/utrujenost, splošno slabo počutje, edem

Zelo

redko

tekom

zdravljenja

montelukastom

astmatikih

poročali

primerih

Churg-

Straussovega sindroma (CSS) (glejte poglavje 4.4).

4.9 Preveliko odmerjanje

Po enkratni peroralni aplikaciji natrijevega montelukasta pri miših in podganah pri maksimalnem

preskušanem odmerku do 5000 mg/kg (15000 mg/m2 oz. 30000 mg/m2 pri miših oz. podganah) ni

prišlo do pojava smrtnosti. Ta odmerek je ekvivalenten 25000-kratniku priporočenega dnevnega

odmerka za odraslega človeka (glede na 50 kg teţkega odraslega bolnika).

O zdravljenju prevelikega odmerjanja montelukasta ni na voljo nobenih specifičnih informacij. V

daljših študijah astme so odrasli bolniki 22 tednov prejemali montelukast v odmerkih do 200 mg/dan,

v krajših študijah pa pribliţno en teden do 900 mg/dan, ne da bi imeli klinično pomembne neţelene

učinke.

Po prihodu zdravil z zdravilno učinkovino montelukast na trg in v kliničnih študijah z montelukastom

so poročali o akutnem prevelikem odmerjanju. Poročila so bila za odrasle in otroke z odmerkom vse

do 1000 mg. Klinični in laboratorijski izvidi so bili skladni z varnostnim profilom pri odraslih in

pediatričnih

bolnikih.

večini

poročil

prevelikem

odmerjanju

neţelenih

učinkov

bilo.

Najpogostejši neţeleni učinki so bili skladni z varnostnim profilom montelukasta in so vključevali

bolečine v trebuhu, zaspanost, ţejo, glavobol, bruhanje in psihomotorično hiperaktivnost.

Ni znano, če se montelukast dializira s peritonealno dializo ali hemodializo.

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1 Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: druga sistemska zdravila za obstruktivne pljučne bolezni, antagonisti

levkotrienskih receptorjev

Oznaka ATC: R03D C03

Cisteinil-levkotrieni (LTC

, LTD

, LTE

) so močni vnetni eikozanoidi, ki se sproščajo iz raznih celic,

tudi iz mastocitov in iz eozinofilcev. Ti pomembni pro-astmatični mediatorji se veţejo na cisteinil-

levkotrienske (CysLT) receptorje. Receptorje CysLT tipa 1 (CysLT

) najdemo v človeških dihalnih

poteh (vključno z gladko-mišičnimi celicami in makrofagi v dihalnih poteh) ter na drugih pro-vnetnih

celicah (vključno z eozinofilci in določenimi matičnimi celicami mileoidne vrste). CysLT so povezani

s patofiziologijo astme in alergijskega rinitisa. Pri astmi učinki levkotrienov vključujejo številne

reakcije v dihalnih poteh, vključno z bronhokonstrikcijo, izločanjem sluzi, spremenjeno prepustnostjo

ţil in kopičenjem eozinofilcev. Pri alergijskem rinitisu se CysLT sproščajo iz nosne sluznice po

izpostavitvi alergenu med obema - zgodnjo in kasno fazo alergijske reakcije in so povezani s simptomi

alergijskega rinitisa. Pokazalo se je, da intranazalno draţenje s CysLT poveča odpornost nazalne poti

in simptome nosne obstrukcije.

Montelukast je močno peroralno aktivna snov s protivnetnimi lastnostmi, ki pomembno izboljša

parametre astmatičnega vnetja. Biokemični in farmakološki testi dokazujejo, da se z veliko afiniteto in

zelo selektivno veţe na CysLT

receptor (raje kot na druge farmakološko pomembne receptorje

dihalnih

poti,

prostanoidni,

holinergični

β-adrenergični

receptorji).

Montelukast

brez

vsakršnega agonističnega delovanja močno zavre fiziološko delovanje LTC

, LTD

in LTE

receptor CysLT

Montelukast

pri bolnikih z astmo

povzroči močno

inhibicijo cisteinil-levkotrienskih receptorjev

dihalnih poti, na kar kaţe zmoţnost inhibicije bronhokonstrikcije po inhalaciji LTD

. Te 5 mg odmerki

občutno preprečijo bronhokonstrikcijo, povzročeno z LTD

. Montelukast povzroči bronhodilatacijo v

urah

peroralnem

odmerku;

učinki

bili

dodatni

agonistom

beta

povzročeni

bronhodilataciji.

Klinične študije - astma

V kliničnih študijah pri odraslih in pediatričnih bolnikih je bil montelukast učinkovit pri preprečevanju

kroničnem

zdravljenju

astme,

vključno

preprečevanjem

dnevnih

nočnih

simptomov,

zdravljenjem

astme

bolnikih,

preobčutljivih

acetilsalicilno

kislino,

preprečevanjem

bronhokonstrikcije, povzročene z naporom. Montelukast je učinkovito samo ali v kombinaciji z

drugimi

zdravili,

uporabljajo

vzdrţevalno

zdravljenje

kronične

astme.

Montelukast

inhalacijske kortikosteroide lahko uporabljamo sočasno zaradi aditivnega učinka na obvladovanje

astme ali z namenom, da ob vzdrţevanju klinične stabilnosti zmanjšamo odmerek inhalacijskega

kortikosteroida.

Odrasli in mladostniki (15 let ali več)

V dveh podobno zasnovanih 12-tedenskih, dvojno slepih, s placebom primerjanih študijah pri odraslih

bolnikih in mladostnikih z astmo (15 let ali več) se je pokazalo, da montelukast, v odmerku 10 mg

enkrat dnevno zvečer, pomembno izboljša parametre nadzora astme (simptome astme, z astmo

povezane končne opazovane dogodke, dihalno funkcijo in potrebo po uporabi agonistov beta).

Montelukast je v primerjavi s placebom pomembno izboljšalo dnevne simptome in nočna prebujanja,

o katerih so poročali bolniki. Z astmo povezani končni opazovani dogodki, vključno z napadi astme,

jemanjem kortikosteroidov v nujnih primerih, prekinitvami zdravljenja zaradi poslabšanja astme,

astmatičnimi eksacerbacijami in številom dni brez astme, so bili prav tako pomembno boljši kot pri

placebu. Zdravnikove in bolnikove splošne ocene astme in ocene kakovosti ţivljenja, specifičnega za

bolnike z astmo (na vseh področjih, vključno z vsakodnevnimi dejavnostmi in simptomi astme), so

bile pomembno boljše kot pri placebu. Montelukast je v primerjavi s placebom povzročilo pomembno

izboljšanje jutranjega forsiranega ekspiratornega volumna v prvi sekundi izdiha (FEV

), dopoldanski

in popoldanski hitrosti največjega pretoka zraka med izdihom (PEFR) in pomembno zniţanje potrebe

po uporabi agonistov beta.

Učinek zdravljenja je bil doseţen po prvem odmerku in je trajal celotno obdobje med dvema

odmerkoma (24 ur). Učinek zdravljenja je ostal nespremenjen tudi pri neprekinjenem enkrat dnevnem

odmerjanju v podaljšanih študijah do enega leta. Prekinitev zdravljenja z montelukastom po 12 tednih

uporabe ni povzročila ponovnega poslabšanja astme.

V primerjavi z inhalacijskim beklometazonom (200 mikrogramov dvakrat dnevno s podaljškom), je

zdravljenje z montelukastom pokazalo hitrejši začetni odziv, čeprav je, gledano celotni potek 12-

tedenske študije, beklometazon nudil večji povprečni terapevtski učinek. Visok odstotek bolnikov,

zdravljenih

montelukastom,

vendarle

dosegel

podobne

klinične

odzive

inhalacijski

beklometazon.

Pediatrični bolniki stari 6 do 14 let

Pri pediatričnih bolnikih, starih 6 do 14 let, so se pri zdravljenju z eno 5 mg ţvečljivo tableto na dan,

zvečer, v primerjavi s placebom pomembno zmanjšala poslabšanja astme in izboljšale splošne ocene

staršev in ocene kakovosti ţivljenja, specifičnega za pediatrične bolnike z astmo. Montelukast je

pomembno izboljšal tudi jutranji FEV

ter zmanjšal potrebo po uporabi agonistov beta. Učinek

zdravljenja je bil doseţen po prvem odmerku in je med neprekinjenim jemanjem enega odmerka

dnevno v obdobju 6 mesecev ostal nespremenjen.

Hitrost rasti pri pediatričnih bolnikih z astmo

V dveh kontroliranih kliničnih študijah so dokazali, da montelukast ni vplival na hitrost rasti pri

pediatričnih bolnikih pred puberteto, ki imajo astmo. V študiji pri otrocih, starih 6 do 11 let, je bila

hitrost rasti, merjena kot rast spodnjega dela noge, podobna pri bolnikih, ki so se 3 tedne zdravili z

montelukastom v odmerku 5 mg, in bolnikih, ki so prejemali placebo. Pri bolnikih, ki so se 3 tedne

zdravili z inhalacijskim budesonidom (200 mikrogramov dvakrat na dan), pa je bila v primerjavi s

placebom pomembno manjša. V 56-tedenski študiji pri otrocih, starih 6 do 8 let, je bila linearna rast

podobna pri bolnikih, ki so se zdravili z montelukastom v odmerku 5 mg enkrat na dan, in bolnikih, ki

so prejemali placebo (povprečna rast spodnjega dela noge pri montelukastu oz. placebu: 5,67 cm/leto

oz. 5,67 cm/leto) ter pomembno manjša (povprečna rast spodnjega dela noge 4,86 cm/leto) pri

bolnikih, ki so se zdravili z inhalacijskim beklometazonom (200 μg dvakrat na dan) v primerjavi s

placebom [razlika v poprečnih rasteh spodnjega dela noge (95 % IZ): -0,78 (-1,06, -0,49) cm/leto].

Oba, montelukast in beklometazon, sta v primerjavi s placebom pri teh bolnikih z blago astmo

pokazala pomembno korist glede potrebe po uporabi olajševalcev.

Učinki pri bolnikih na sočasni terapiji z inhalacijskimi kortikosteroidi

Ločene študije pri odraslih so pokazale da ob sočasnem jemanju montelukast poveča klinični učinek

inhalacijskih kortikosteroidov in omogoča postopno zmanjševanje odmerka le-teh. V s placebom

primerjani študiji so, v obdobju uvajanja s placebom, pri bolnikih, ki so na začetku jemali inhalacijske

kortikosteroide v odmerkih okoli 1600 mikrogramov dnevno, zmanjšali odmerek le-teh za pribliţno 37

%. Montelukast je omogočil nadaljnje 47 % zmanjšanje odmerka inhalacijskega kortikosteroida, v

primerjavi s 30 % zmanjšanjem pri placebu. V drugi študiji je montelukast nudil dodatno klinično

korist podobni populaciji bolnikov, zdravljenih z inhalacijskimi kortikosteroidi, ki niso bili ustrezno

nadzorovani (beklometazon 400 mikrogramov dnevno). Nenadna popolna odtegnitev beklometazona

pri bolnikih, ki so prejemali montelukast in beklometazon, je pri nakaterih bolnikih povzročila

klinično poslabšanje, kar nakazuje, da je bolje postopno zmanjševati odmerek kortikosteroidov, kot pa

jih nenadno ukiniti. Pri skoraj vseh bolnikih, preobčutljivih za acetilsalicilno kislino, ki so sočasno

prejemali inhalacijske in/ali peroralne kortikosteroide, je montelukast pomembno izboljšal parametre

nadzora astme.

Učinki na bronhokonstrikcijo, povzročeno z naporom

Montelukast je v odmerkih 10 mg enkrat dnevno preprečil bronhokonstrikcijo, povzročeno z naporom,

pri odraslih, starih 15 let ali več. V 12-tedenski študiji je montelukast pomembno zmanjšal obseg in

trajanje padca FEV

v 60 minutah po naporu, zniţalo največji odstotek padca FEV

po naporu in

skrajšalo čas do vrnitve FEV

na vrednost v območju znotraj meja 5 % okrog FEV

pred naporom.

Zaščita je trajala ves čas zdravljenja, kar kaţe na to, da se toleranca ni razvila. V ločeni študiji z

navzkriţno zamenjavo so zaščito opazili po dveh enkrat dnevnih odmerkih. Pri pediatričnih bolnikih,

starih 6 do 14 let, ki so prejemali 5 mg ţvečljive tablete, je podobno zasnovana študija z navzkriţno

zamenjavo pokazala podobno zaščito, ki je trajala celotno obdobje med dvema odmerkoma (24 ur).

Učinki na vnetje pri astmi

V kliničnih študijah je montelukast zavrl tako zgodnjo kot pozno fazo bronhokonstrikcije zaradi

izpostavitve antigenu. Ker je infiltracija z vnetnimi celicami (eozinofilci) pomembna lastnost

astme, so raziskovali tudi učinke montelukasta na eozinofilce v periferni krvi in v dihalnih poteh. V

kliničnih študijah faze IIb/III je montelukast v primerjavi s placebom pomembno zmanjšalo število

eozinofilcev v periferni krvi - za pribliţno 15 % od izhodiščne vrednosti. Pri pediatričnih bolnikih,

starih 6 do 14 let, je montelukast v primerjavi s placebom v 8-tedenskem obdobju zdravljenja

zmanjšalo število eozinofilcev v periferni krvi za 13 %. Montelukast je v primerjavi s placebom

pomembno zmanjšalo tudi število eozinofilcev v sputumu. V tej študiji se je po zdravljenju z

montelukastom število eozinofilcev v periferni krvi zniţalo, klinični opazovani končni dogodki astme

so se izboljšali.

Klinične študije – sezonski alergijski rinitis

Učinkovitost montelukasta pri zdravljenju sezonskega alergijskega rinitisa so preučevali v podobno

zasnovanih randomiziranih 2-tedenskih dvojno slepih s placebom primerjanih kliničnih študijah pri

4924 bolnikih (1751 bolnikov so zdravili z montelukastom). Bolniki so bili stari 15 let ali več in so

kdaj ţe imeli sezonski alergijski rinitis, pozitiven koţni test na vsaj en dotični sezonski alergen in

aktivne simptome sezonskega alergijskega rinitisa ob začetku študije.

V kombinirani analizi treh ključnih študij je pri 1189 bolnikih, ki so enkrat dnevno zvečer jemali 10

mg montelukasta, v primerjavi s placebom prišlo do statistično pomembnega izboljšanja primarnih

končnih dogodkov: ocene dnevnih nosnih simptomov ter njenih posameznih komponent (kongestija

nosne sluznice, rinoreja, srbenje v nosu in kihanje), ocene nočnih simptomov in njenih posameznih

komponent (kongestija nosne sluznice po prebuditvi, teţave z odhodom spat, nočna prebujanja), ocene

skupnih simptomov (skupni dnevni in nočni nosni simptomi) in splošne ocene alergijskega rinitisa s

strani bolnikov in zdravnikov.

V ločeni 4-tedenski študiji, v kateri so bolniki prejemali montelukast enkrat dnevno zjutraj, se je

učinkovitost v začetnih 2 tednih pomembno razlikovala od placeba in je bila skladna z učinkom, ki so

ga opazili v študijah z večernim odmerjanjem. Poleg tega je bil učinek vse 4 tedne skladen z rezultati

2-tedenskih študij.

Pri bolnikih s sezonskim alergijskim rinitisom, starih 15 let ali več, ki so prejemali montelukast, so v

obdobju dvojno-slepega zdravljenja v primerjavi s placebom opazili povprečno 13 % zmanjšanje

števila eozinofilcev v periferni krvi.

5.2 Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Montelukast se po peroralni uporabi hitro absorbira.

Pri 5 mg ţvečljivi tableti je pri odraslih C

doseţena po 2 urah po aplikaciji na tešče. Povprečna

peroralna biološka uporabnost je 73 %. Pri dolgotrajnem jemanju hrana nima klinično pomembnega

vpliva.

Porazdelitev

Montelukast je v več kot 99 % vezan na plazemske proteine. V stanju dinamičnega ravnovesja znaša

volumen porazdelitve montelukasta povprečno 8 do 11 litrov. Študije z radioaktivno označenim

montelukastom na podganah kaţejo minimalno prehajanje prek krvno-moţganske bariere. Poleg tega

so bile koncentracije radioaktivno označenega materiala 24 ur po odmerku v vseh drugih tkivih

minimalne.

Presnova

Montelukast se v veliki meri presnavlja. V študijah terapevtskih odmerkov so v stanju dinamičnega

ravnovesja koncentracije presnovkov montelukasta v plazmi nemerljive tako pri odraslih kot otrocih.

In vitro študije z mikrosomi človeških jeter kaţejo, da so v presnovo montelukasta vpleteni citokrom

P450

2C9.

Nadaljnji

rezultati

in

vitro

raziskav

kaţejo,

terapevtske

koncentracije

montelukasta v plazmi ne zavirajo citokromov P450 3A4, 2C9, 1A2, 2A6, 2C19 ali 2D6.

Izločanje

Plazemski očistek montelukasta pri zdravih odraslih znaša povprečno 0,75 ml/s (45 ml/min). Po

peroralnem odmerku radioaktivno označenega montelukasta so 86 % celotne radioaktivnosti odkrili v

blatu, ki so ga zbirali 5 dni, in < 0,2 % v urinu. Ti rezultati skupaj z ocenami peroralne biološke

uporabnosti montelukasta kaţejo, da se montelukast in njegovi presnovki izločajo skoraj izključno z

ţolčem.

V različnih študijah se je povprečni plazemski razpolovni čas montelukasta pri zdravih mladih

odraslih gibal od 2,7 do 5,5 ur. Farmakokinetika montelukasta po peroralnem odmerku do 50 mg je

skoraj linearna. Med farmakokinetiko jutranjega in večernega odmerjanja niso opazili nobenih razlik.

enkrat

dnevnem

odmerjanju

montelukasta

prisotna

majhna

akumulacija

matične

učinkovine v plazmi (~ 14%).

Značilnosti pri bolnikih

Pri starejših bolnikih, bolnikih z ledvično odpovedjo ali pri bolnikih z blago do zmerno jetrno

insuficienco odmerkov ni treba prilagajati. Za bolnike s hudo jetrno insuficienco (ocena po Child-Pugh

lestvici 9) ni kliničnih podatkov.

5.3 Predklinični podatki o varnosti

V študijah toksičnosti na ţivalih so opazili manjše spremembe serumskih vrednosti ALT, glukoze,

fosforja in trigliceridov, ki pa so bile prehodne. Znaki toksičnosti pri ţivalih so bili povečano izločanje

sline, simptomi v prebavilih, mehki iztrebki in ionsko neravnovesje. Ti so se pojavili pri odmerkih, ki

so povzročili > 17-kratno sistemsko izpostavljenost pri kliničnem odmerjanju. Pri opicah so se

neţeleni učinki pojavili pri odmerkih od 150 mg/kg/dan (> 232-kratna sistemska izpostavljenost pri

kliničnem odmerku). V študijah na ţivalih montelukast pri sistemski izpostavljenosti za več kot 24-

krat večji od klinične ni vplival na plodnost ali razmnoţevanje. Rahlo zmanjšanje telesne mase

mladičkov so zabeleţili v študiji plodnosti samic pri podganah pri odmerkih 200 mg/kg/dan (> 69-

kratna klinična sistemska izpostavljenost). V študijah pri kuncih so pri sistemski izpostavljenosti > 24-

krat večji od klinične sistemske izpostavljenosti kliničnemu odmerku v primerjavi s kontrolnimi

ţivalmi

opazili

večjo

pojavnost

nepopolne

zakostenitve.

podganah

niso

opazili

nobenih

nenormalnosti. Pokazalo se je, da montelukast pri ţivalih prehaja skozi posteljico in se izloča v mleko

samic.

Po enkratni peroralni aplikaciji natrijevega montelukasta v odmerkih vse do 5.000 mg/kg (največji

preizkušani odmerek) pri miših in podganah (15.000 mg/m

pri miših in 30.000 mg/m

pri podganah)

ni bilo smrtnih primerov. Največji preizkušani odmerek ustreza 25.000-kratnemu priporočenemu

dnevnemu odmerku za odraslega človeka (glede na 50 kg teţkega odraslega bolnika).

Ugotovili so, da montelukast pri miših ni fototoksičen za UVA, UVB ali vidni spekter svetlobe pri

odmerkih do 500 mg/kg/dan (pribliţno > 200-kratna sistemska izpostavljenost).

Montelukast ni bil ne mutagen v in vitro in in vivo preizkušanjih niti tumorogen pri glodavcih.

6. FARMACEVTSKI PODATKI

6.1 Seznam pomožnih snovi

manitol (E421)

premreţeni natrijev karmelozat (E468)

aspartam (E 951)

aroma češnje

mikrokristalna celuloza (E460)

nizko substituirana hidroksipropilceluloza (E463)

rdeči ţelezov oksid (E172)

magnezijev stearat (E572)

6.2 Inkompatibilnosti

Navedba smiselno ni potrebna.

6.3 Rok uporabnosti

30 mesecev

6.4 Posebna navodila za shranjevanje

Za shranjevanje zdravila ni posebnih temperaturnih omejitev. Shranjujte v originalni ovojnini za

zagotovitev zaščite pred svetlobo.

6.5 Vrsta ovojnine in vsebina

Pretisni omot (Al/Al) po 28 tablet (2 x 14) v škatli.

6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET

Belupo d.o.o., Dvorţakova 6, 1000 Ljubljana, Slovenija

8. ŠTEVILKA DOVOLJENJA ZA PROMET

5363-I-713/12

9. DATUM PRIDOBITVE DOVOLJENJA ZA PROMET

3.4.2012

10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

10.6.2011

7-9-2018

Camber Pharmaceuticals, Inc. Issues Voluntary Nationwide Recall of Montelukast Tablets USP, 10mg 30Ct. due to Product/Label Mix-Up

Camber Pharmaceuticals, Inc. Issues Voluntary Nationwide Recall of Montelukast Tablets USP, 10mg 30Ct. due to Product/Label Mix-Up

Camber Pharmaceuticals, Inc. is voluntarily recalling one single lot of Montelukast Sodium Tablets, USP 10mg, to the consumer level. This recall of one batch of Montelukast Sodium Tablets, USP 10mg, lot# MON17384 Exp. 12/31/2019, was prompted because a complaint of a sealed bottle labeled as Montelukast 10mg 30 ct found to contain 90 tablets of Losartan Potassium Tablets, USP 50mg

FDA - U.S. Food and Drug Administration

31-8-2018

FDA announces voluntary recall of Montelukast tablets by Camber Pharmaceuticals due to incorrect drug in bottles

FDA announces voluntary recall of Montelukast tablets by Camber Pharmaceuticals due to incorrect drug in bottles

FDA is warning the public about a voluntary recall of one lot of montelukast sodium tablets made by Camber Pharmaceuticals due to incorrect drug in bottles

FDA - U.S. Food and Drug Administration

12-7-2018

Montelukast

Montelukast

Safety review

Therapeutic Goods Administration - Australia

Ni novosti v zvezi s tem izdelkom