Alendronat Arrow

Glavne informacije

  • Zaščiteno ime:
  • Alendronat Arrow 70 mg tablete
  • Farmacevtska oblika:
  • tableta
  • Sestava:
  • alendronska kislina 70 mg / 1 tableta
  • Pot uporabe:
  • Peroralna uporaba
  • Enote v paketu:
  • škatla s 4 tabletami (1 x 4 tablet v pretisnem omotu)
  • Tip zastaranja:
  • Rp - Predpisovanje in izdaja zdravila je le na recept
  • Uporabi za:
  • ljudje
  • Vrsta medicine:
  • Alopatska drog

Dokumentov

Lokalizacija

  • Na voljo v:
  • Alendronat Arrow 70 mg tablete
    Slovenija
  • Jezik:
  • slovenščina

Terapevtski podatki

  • Terapevtska skupina:
  • alendronska kislina

Drugi podatki

Stanje

  • Source:
  • JAZMP - Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke - Slovenia Medicines Agency
  • Status dovoljenje:
  • Zdravilo z dovoljenjem za promet
  • Številka dovoljenja:
  • 103-22/2015-2
  • Datum dovoljenje:
  • 14-09-2015
  • EAN koda:
  • 3837000102710
  • Zadnja posodobitev:
  • 25-05-2018

Glavnih Značilnosti Zdravila

JAZMP-IB/030-27.03.2013

P

OVZETEK

G

LAVNIH

Z

NAČILNOSTI

Z

DRAVILA

1.

IME ZDRAVILA

Alendronat Arrow 70 mg tablete

2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena tableta vsebuje 70 mg alendronske kisline v obliki natrijevega alendronata trihidrata.

Pomožne snovi: ena tableta vsebuje 142,64 mg laktoze monohidrat.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3. FARMACEVTSKA OBLIKA

Tableta.

Bela do sivobela, ovalna tableta z vtisnjenim AN 70 na eni strani in logotipom Arrow na drugi

strani.

4. KLINIČNI PODATKI

4.1 Terapevtske indikacije

Zdravljenje pomenopavzne osteoporoze.

Alendronat zmanjša tveganje za zlome hrbtenice in kolka.

4.2

Odmerjanje in način uporabe

Samo za peroralno uporabo.

Priporočen odmerek je ena 70 mg tableta enkrat na teden.

Optimalno trajanje zdravljenja osteoporoze z difosfonati še ni določeno. Potrebo po

nadaljevanju zdravljenja z zdravilom Alendronat Arrow je treba periodično ponovno oceniti

glede na koristi in tveganja za posameznega bolnika, še posebno po 5 letih uporabe ali več.

Za zagotovitev primerne absorpcije alendronata:

Zdravilo Alendronat Arrow je treba vzeti samo z navadno vodo na prazen želodec najmanj 30

minut pred prvim obrokom hrane, pijače ali drugimi zdravili. Druge pijače (tudi mineralna

voda), hrana ali druga zdravila lahko zmanjšajo absorpcijo alendronata (glejte poglavje 4.5).

Da bi olajšali prihod v želodec in na ta način zmanjšali nevarnost lokalnega draženja in

draženja požiralnika oziroma neželenih učinkov (glejte poglavje 4.4):

naj bolniki pogoltnejo tableto zdravila Alendronat Arrow zjutraj, takoj, ko vstanejo, s

polnim kozarcem vode (ne manj kot 200 ml ali 7 unč).

JAZMP-IB/030-27.03.2013

naj bolniki tableto zdravila Alendronat Arrow pogoltnejo celo. Zdravila Alendronat

Arrow bolniki ne smejo drobiti, žvečiti ali raztopiti v ustih, ker obstaja nevarnost

nastanka razjede v ustih ali žrelu.

naj bolniki ne ležejo, dokler ne zaužijejo prvega dnevnega obroka hrane, kar pa ne sme

biti prej kot 30 minut po zaužitju tablete.

naj bolniki ne ležejo še vsaj 30 minut po zaužitju zdravila Alendronat Arrow.

zdravila Alendronat Arrow bolniki ne smejo jemati pred spanjem ali preden zjutraj

vstanejo.

Če je vnos hrane nezadosten, morajo bolniki prejemati nadomestni kalcij in vitamin D (glejte

poglavje 4.4).

Uporaba pri starejših bolnikih: V kliničnih študijah niso opazili s starostjo povezanih razlik v

učinkovitosti ali varnosti alendronata. Zaradi tega prilagajanje odmerka pri starejših bolnikih

ni potrebno.

Uporaba pri okvari ledvic: Bolnikom, pri katerih je hitrost glomerulne filtracije (GRF) večja

od 35 ml/min, odmerkov ni treba prilagajati. Uporaba alendronata pri bolnikih, pri katerih je

hitrost GRF manjša kot 35 ml/min, se zaradi pomanjkanja izkušenj ne priporoča.

Pediatrični bolniki: Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti pri stanjih,

povezanih s pediatrično osteoporozo, uporaba narijevega alendronata ni priporočljiva pri

otrocih, mlajših od 18 let (glejte tudi poglavje 5.1).

Zdravljenja osteoporoze, povzročene z glukokortikoidi, z zdravilom Alendronat Arrow niso

preučili.

4.3

Kontraindikacije

nenormalnosti požiralnika in drugi dejavniki, ki upočasnjujejo praznjenje požiralnika,

npr. striktura in ahalazija

nezmožnost stati ali sedeti vzravnano vsaj 30 minut

preobčutljivost za alendronat ali katerokoli pomožno snov

hipokalciemija

Glejte tudi poglavje 4.4.

4.4

Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Alendronat lahko povzroči lokalno draženje sluznice zgornjega dela prebavil. Zaradi možnega

poslabšanja osnovne bolezni je potrebna previdnost pri dajanju alendronata bolnikom z

aktivnimi težavami v zgornjem delu prebavil, na primer z disfagijo, boleznijo požiralnika,

gastritisom, duodenitisom, razjedami, ali pri bolnikih, ki so imeli v zadnjem obdobju (v

prejšnjem letu) hujše bolezni prebavil, na primer želodčno razjedo, aktivno krvavitev iz

prebavil ali kirurški poseg (razen piloroplastike) v zgornjem delu prebavil (glejte poglavje

4.3).

Pri bolnikih, ki so jemali alendronat, so poročali o neželenih pojavih v požiralniku (v

nekaterih primerih so bili hudi in so zahtevali zdravljenje v bolnišnici): o ezofagitisu, razjedi

in eroziji požiralnika, ki jim je redko sledila struktura požiralnika. Zdravnik mora biti zato

JAZMP-IB/030-27.03.2013

pozoren na kakršnekoli znake ali simptome, ki opozarjajo na možno reakcijo v požiralniku in

bolnikom naročiti, naj v primeru simptomov draženja požiralnika (disfagija, bolečine pri

požiranju ali retrosternalne bolečine, pojav zgage ali njeno poslabšanje) prekinejo zdravljenje

z alendronatom in poiščejo zdravniško pomoč.

Nevarnost pojava resnih neželenih pojavov v požiralniku je večja pri bolnikih, ki alendronata

ne jemljejo pravilno in/ali ga jemljejo tudi še po pojavu simptomov, ki kažejo na razdraženost

požiralnika. Zelo pomembno je, da bolnike natančno poučimo, kako naj jemljejo alendronat,

in da bolniki navodila tudi razumejo (glejte poglavje 4.2). Bolnikom je treba povedati, da se

zaradi neupoštevanja teh navodil lahko poveča možnost pojava težav s požiralnikom.

Čeprav v obsežnih kliničnih raziskavah niso opazili povečanega tveganja, so (po prihodu

zdravila na trg) redko poročali o želodčnih razjedah in razjedah dvanajstnika, med katerimi so

bile nekatere hude in z zapleti.

Pri bolnikih z rakavim obolenjem, zdravljenih s terapevtskimi režimi, ki so vključevali

primarno intravensko aplicirane difosfonate so poročali o pojavu osteonekroze čeljustnice,

običajno v povezavi z ekstrakcijo zoba ali lokalno okužbo (vključno z osteomielitisom) ali

obojim. Mnogi od omenjenih bolnikov so dobivali tudi kemoterapijo in kortikosteroide. O

pojavu osteonekroze čeljustnice so poročali tudi pri bolnikih z osteoporozo, ki so jemali

difosfonate peroralno.

Pri ocenjevanju tveganja za razvoj osteonekroze čeljustnice pri posameznem bolniku je treba

upoštevati naslednje dejavnike tveganja:

jakost difosfonata (največja za zolendronsko kislino), pot uporabe (glejte zgoraj) in

kumulativni odmerek,

rak, kemoterapija, radioterapija, kortikosteroidi, kajenje,

zobna bolezen v anamnezi, slaba ustna higiena, periodontalna bolezen, invazivni

zobozdravstveni postopki in slabo prilegajoča se zobna proteza.

Pri bolnikih s slabim stanjem zob in obzobnih tkiv je treba pred začetkom zdravljenja s

peroralnimi difosfonati razmisliti o ustreznem zobozdravstvenem pregledu z ustreznimi

preventivnimi zobozdravstvenimi ukrepi.

Če je mogoče, naj se taki bolniki med zdravljenjem z difosfonati izognejo invazivnim

zobozdravstvenim posegom. Tovrstni posegi lahko v primeru pojava osteonekroze čeljustnice

med zdravljenjem z difosfonati stanje še poslabšajo. Na voljo ni podatkov, ki bi kazali, da pri

bolnikih, ki zobozdravstvene posege nujno potrebujejo, prekinitev zdravljenja z difosfonati

zmanjša tveganje za pojav osteonekroze čeljustnice. Lečeči zdravnik naj na podlagi

kliničnega mnenja vodi plan obravnave posameznega bolnika, ki temelji na oceni razmerja

med koristjo in tveganjem.

Med zdravljenjem z difosfonati je treba vse bolnike spodbujati, da vzdržujejo dobro ustno

higieno, redno hodijo na zobozdravstvene preglede in poročajo o kakršnih koli simptomih v

ustih, kot so majanje zob, bolečina ali oteklina.

Pri bolnikih, ki so jemali difosfonate, so poročali o bolečini v kosteh, sklepih in/ali mišicah. V

obdobju trženja zdravila so bili ti simptomi redko resni in/ali ovirajoči (glejte poglavje 4.8).

Čas za pojav teh simptomov variira od enega dne do več mesecev po začetku zdravljenja. Pri

JAZMP-IB/030-27.03.2013

večini bolnikov so simptomi izzveneli po prenehanju zdravljenja. Pri podskupini so se

simptomi znova pojavili pri jemanju istega zdravila ali drugega difosfonata.

Pri zdravljenju z difosfonati, še posebej pri dolgotrajnem zdravljenju osteoporoze, so poročali

o atipičnih subtrohanternih zlomih stegnenice in zlomih diafize stegnenice. Ti prečni ali kratki

poševni zlomi se lahko pojavljajo kjerkoli na stegnenici, od mesta tik pod malim trohanterjem

do tik nad suprakondilarno grčo. Zlomi so se pojavljali po minimalni poškodbi ali brez nje.

Nekateri bolniki občutijo bolečino v stegnu ali dimljah, ki je pogosto povezana z značilnostmi

stresnega zloma in se pojavi več tednov ali mesecev pred pojavom popolnega zloma

stegnenice. Zlomi so pogosto obojestranski; zato je treba pri bolnikih, ki so utrpeli zlom

srednjega dela stegnenice in se zdravijo z difosfonati, pregledati tudi kontralateralno

stegnenico. Poročali so tudi o slabem celjenju teh zlomov. Pri bolnikih, pri katerih obstaja

sum na atipičen zlom stegnenice, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z difosfonati do

pregleda, na katerem bo ovrednoteno razmerje med koristmi in tveganji za posameznega

bolnika. Bolnikom je treba svetovati, naj v času zdravljenja z difosfonati sporočijo

kakršnekoli bolečine v stegnu, kolku ali dimljah, vsakega bolnika z navedenimi simptomi pa

je treba pregledati glede nepopolnega zloma stegnenice.

V obdobju trženja so redko poročali o hudih kožnih reakcijah, vključno s Stevens-

Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo.

Če bolniki pozabijo vzeti zdravilo Alendronat Arrow, morajo biti poučeni, naj eno tableto

vzamejo zjutraj, takoj, ko se spomnijo. Ne smejo vzeti dveh tablet v istem dnevu, ampak

morajo tablete jemati enkrat na teden, tako kot prvotno načrtovano.

Uporaba alendronata ni priporočljiva pri bolnikih z okvaro ledvic ledvic, pri katerih je hitrost

glomerulne filtracije manjša od 35 ml/min, se alendronata ne priporoča (glejte poglavje 4.2).

Poleg pomanjkanja estrogena in staranja je treba upoštevati tudi druge vzroke za osteoporozo.

Hipokalciemijo je treba korigirati pred začetkom zdravljenja z alendronatom (glejte poglavje

4.3). Učinkovito je treba zdraviti tudi druge motnje presnove mineralov (na primer

pomanjkanje vitamina D in hipoparatiroidizem). Pri teh bolnikih je treba med zdravljenjem z

zdravilom Alendronat Arrow nadzorovati plazemsko koncentracijo kalcija in znake

hipokalciemije.

Zaradi pozitivnega vpliva alendronata na povečanje kostne mineralizacije, se lahko zlasti pri

bolnikih, ki jemljejo glukokortikoide in pri katerih je lahko absorpcija kalcija manjša, pojavi

običajno majhno in asimptomatsko znižanje serumske ravni kalcija in fosfata. Kljub temu so v

redkih primerih poročali o pojavu simptomatske hipokalciemije, ki je bila občasno zelo resna

in se je navadno pojavila pri bolnikih s predisponirajočim stanjem (npr. hipoparatiroidizem,

pomanjkanje vitamina D in zmanjšana absorpcija kalcija). Pri bolnikih, ki jemljejo

glukokortikoide je še posebej pomembno zagotoviti zadosten vnos kalcija in vitamina D.

Pomožne snovi

To zdravilo vsebujejo laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko

obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega

zdravila.

4.5

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

JAZMP-IB/030-27.03.2013

Če jih bolnik vzame sočasno z alendronatom, lahko hrana in pijača (tudi mineralna voda),

dodatki kalcija, antacidi in nekatera druga peroralna zdravila, vplivajo na njegovo absorpcijo.

Zaradi tega morajo bolniki po zaužitju alendronata počakati vsaj 30 minut, preden vzamejo

katerokoli drugo peroralno zdravilo (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Drugih klinično pomembnih interakcij ni pričakovati. Številni bolniki so v kliničnih

raziskavah med jemanjem alendronata dobivali tudi estrogen (intravaginalno, transdermalno

ali peroralno). Ugotovili niso nobenih neželenih učinkov, ki bi bili posledica njune sočasne

uporabe.

Ker je uporaba NSAID povezana z draženjem prebavil, je pri sočasni uporabi z alendronatom

potrebna previdnost. Čeprav posebne študije medsebojnega delovanja niso bile izvedene, je

bil alendronat v kliničnih študijah sočasno uporabljan s široko skupino pogosto predpisanih

zdravil, pri čemer ni bilo očitnih neželenih kliničnih interakcij.

4.6

Nosečnost in dojenje

Uporaba med nosečnostjo

Alendronata se med nosečnostjo ne sme uporabljati. Ni zadostnih podatkov o uporabi

alendronata pri nosečnicah. Študije na živalih ne kažejo na posredne škodljive vplive na

nosečnost, razvoj zarodka/plodu, ali postnatalni razvoj. Pri brejih podganah je uporaba

alendronata povzročila distocijo v povezavi s hipokalcemijo (glejte poglavje 5.3).

Uporaba med dojenjem

Ni znano ali se alendronat izloča v materino mleko. Doječe matere alendronata ne smejo

uporabljati.

4.7

Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene. Vseeno pa

lahko nekatere neželene reakcije, ki so jih poročali pri uporabi zdravila Alendronat Arrov, pri

nekaterih bolnikih vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Odziv posameznikov

na uporabo zdravila Alendronat Arrow se lahko razlikuje. (Glejte 4.8 Neželeni učinki).

4.8

Neželeni učinki

V enoletni študiji pri ženskah po menopavzi z osteoporozo je bil celoten varnostni profil

natrijevega alendronata enkrat tedensko 70 mg (n = 519) podoben kot pri alendronatu 10

mg/dan (n = 370).

V dveh triletnih, popolnoma enako zasnovanih študijah pri ženskah po menopavzi (alendronat

10 mg: n = 196, placebo: n = 397) je bil varnostni profil alendronata 10 mg/dan podoben kot

pri placebu.

V spodnji tabeli so podani neželeni učinki, o katerih so raziskovalci poročali kot o možno,

verjetno ali zanesljivo povezanih z zdravilom in ki so se pojavili pri ≥ 1 % bolnikov v obeh

terapevtskih skupinah enoletne študije ter pri ≥ 1 % bolnikov, zdravljenih z alendronatom 10

mg/dan, in hkrati pogosteje kot pri bolnikih na placebu v triletni študiji.

Enoletna študija

Triletne študije

JAZMP-IB/030-27.03.2013

alendronat

enkrat tedensko

70 mg (n=519)

alendronat 10

mg/dan (n=370) %

alendronat 10

mg/dan (n=196) %

Placebo (n=397)

Neželeni učinki v

prebavilih

bolečine v trebuhu

dispepsija

gastroezofagealni refluks

navzea

napet trebuh

zaprtje

diareja

disfagija

flatulenca

gastritis

želodčna razjeda razjeda

požiralnika

Mišično-skeletni neželeni

učinki

mišično-skeletna bolečina

(v kosteh, mišicah ali

sklepih)

mišični krči

Nevrološki neželeni učinki

glavobol

Iz kliničnih raziskav in/ali s trga so poročali o naslednjih neželenih učinkih:

Zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100, <1/10), Občasni (≥1/1.000, <1/100), Redki

(≥1/10.000, <1/1.000, Zelo redki (<1/10.000), vključno s posameznimi primeri

Bolezni imunskega sistema:

Redki: preobčutljivostne reakcije, vključno s koprivnico in angioedemom

Presnovne in prehranske motnje:

Redki: simptomatska hipokalciemija, pogosto v povezavi s predisponirajočimi stanji §

Bolezni živčevja:

Pogosti: glavobol, omotica

Občasni: disgevzija†

Očesne bolezni:

Občasni: vnetje oči (vnetje uvee, vnetje beločnice, vnetje episklere)

Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta:

Pogosti: vrtoglavica

Bolezni prebavil:

Pogosti: bolečine v trebuhu, dispepsija, zaprtje, driska, flatulenca, razjeda požiralnika*,

disfagija*, napet trebuh, gastroezofagealni refluks

Občasni: navzea, bruhanje, gastritis, ezofagitis*, erozije požiralnika*, melena

Redki: striktura požiralnika*, razjede požiralnika in ust*, PUK (perforacije, ulkus, krvavitev)

v zgornjem delu prebavil§

JAZMP-IB/030-27.03.2013

Bolezni kože in podkožja:

Pogosti: alopecija†, srbenje†

Občasni: izpuščaj, eritem

Redki: fotosenzitiven izpuščaj, posamezni primeri hudih kožnih reakcij, vključno s Stevens –

Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva:

Zelo pogosti: mišično-skeletna bolečina (v kosteh, mišicah ali sklepih), ki je včasih huda†§

Pogosti: otekanje sklepov†

Redki: osteonekroza čeljustnice‡§, atipičnih subtrohanterni zlomi in zlomi diafize stegnenice

(neželeni učinek skupine difosfonatov)

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije:

Pogosti: astenija†, periferni edem

Občasni: prehodni simptomi kot pri akutnem odzivu (bolečine v mišicah, oslabelost in redko

vročina), navadno povezani z začetkom zdravljenja

§Glejte poglavje 4.4

†Pogostnost je bila v kliničnih preskušanjih podobna pri skupini, ki je jemala zdravilo in tisti,

ki je jemala placebo.

*Glejte poglavji 4.2 in 4.4

‡Ta neželeni učinek je bil ugotovljen pri spremljanju varnosti v obdobju trženja. Skupina

pogostnosti – redki je bila ocenjena na podlagi primernih kliničnih preskušanj.

Ugotovljen v obdobju trženja zdravila.

4.9

Preveliko odmerjanje

Zaradi prevelikih peroralnih odmerkov se lahko pojavijo hipokalciemija, hipofosfatemija in

neželeni učinki v zgornjem delu prebavil, kot so razdraženost želodca, zgaga, ezofagitis,

gastritis ali razjeda.

Posebnih napotkov o ukrepih po prevelikem odmerjanju alendronata ni na voljo. Bolnik naj

pije mleko ali vzame antacid, ki vežeta alendronat. Zaradi nevarnosti draženja požiralnika se

bruhanja ne sme izzvati. Bolnik mora ostati v popolnoma vzravnanem položaju.

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1

Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: zdravila z učinkom na strukturo in mineralizacijo kosti –

difosfonati

oznaka ATC: M05B A04

Zdravilna učinkovina v tabletah Alendronat Arrow 70 mg tablete, natrijev alendronat

trihidrat, je difosfonat, ki zavira osteoklastno kostno resorpcijo brez neposrednega učinka na

tvorbo kosti. V predkliničnih raziskavah so ugotovili, da se alendronat lokalizira predvsem v

predelih, kjer poteka aktivna resorpcija. Zavrto je delovanje osteoklastov, ne pa tudi njihovo

JAZMP-IB/030-27.03.2013

formiranje in privabljanje. Kost, ki se tvori med zdravljenjem z alendronatom, je normalne

kakovosti.

Zdravljenje pomenopavzne osteoporoze

Osteoporoza je opredeljena kot zmanjšanje mineralne kostne gostote (MKG) hrbtenice

ali kolka za 2,5 standardni deviaciji pod povprečje za normalno mlado populacijo ali kot

predhodni zlomi krhkih kosti ne glede na MKG.

Terapevtsko ekvivalenco tablet z alendronatom, ki se jih jemlje enkrat na teden (n = 519), in

alendronata 10 mg, ki se ga jemlje enkrat na dan (n = 370), so dokazali v enoletni

multicentrični raziskavi pri ženskah po menopavzi z osteoporozo. Po enem letu se je v skupini

žensk, ki so jemale 70-miligramski odmerek enkrat na teden, MKG ledvenega dela hrbtenice

glede na izhodiščno vrednost zvečala povprečno za 5,1 % (95-odstotni interval zaupanja: 4,8

%, 5,4 %), v skupini žensk, ki so jemale 10-miligramski odmerek enkrat na dan, pa povprečno

za 5,4 % (95-odstotni interval zaupanja: 5,0 %, 5,8 %). Povprečno zvečanje MKG na vratu

stegnenice je bilo v skupini, v kateri so ženske jemale 70-miligramski odmerek enkrat na

teden, 2,3 %, v skupini, v kateri so jemale 10-miligramski odmerek enkrat na dan, pa 2,9 %.

MKG celotnega kolka se je v prvi skupini zvečala za povprečno 2,9 %, v drugi skupini pa za

3,1 %. Obe skupini sta si bili podobni tudi glede zvečanja kostne gostote na drugih mestih

okostja.

Učinek alendronata na MKG in pojavnost zlomov pri ženskah po menopavzi so raziskovali v

dveh začetnih, enako zasnovanih raziskavah o učinkovitosti (n = 994) in v raziskavi FIT

(Fracture Intervention Trial, n = 6459).

V začetnih raziskavah o učinkovitosti se je MKG hrbtenice, vratu stegnenice in trohantra pri

zdravljenju z 10 mg alendronata na dan v primerjavi s placebom po treh letih zvečala za 8,8

%, 5,9 % oz. 7,8 %. Pomembno se je zvečala tudi MKG celotnega telesa. Delež bolnic, ki so

se zdravile z alendronatom in so doživele enega ali več zlomov vretenc, se je v primerjavi s

tistimi, ki so dobivale placebo, zmanjšal za 48 % (alendronat: 3,2 %, placebo: 6,2 %). V

dvoletnem podaljšku teh raziskav se je MKG hrbtenice in trohantra še naprej zvečevala. MKG

vratu stegnenice in celotnega telesa se nista spremenili.

Raziskava FIT sestoji iz dveh s placebom primerjanih raziskav, v katerih so bolnice jemale

alendronat vsak dan (dve leti po 5 mg na dan in naslednje leto ali dve 10 mg na dan):

FIT 1: triletna raziskava pri 2027 bolnicah, ki so imele na začetku raziskave vsaj en

(kompresijski) zlom vretenca; v tej raziskavi se je po vsakodnevnem jemanju

alendronata zmanjšala pojavnost enega ali več novih zlomov vretenc za 47 %

(alendronat: 7,9 %, placebo: 15,0 %). Statistično značilno se je zmanjšala tudi

pogostost zlomov kolka (1,1 % v primerjavi z 2,2 %, 51-odstotno zmanjšanje).

FIT 2: štiriletna raziskava pri 4432 bolnicah z majhno kostno maso, vendar na začetku

brez zloma vretenca; v tej raziskavi so pri analizi podskupine žensk z osteoporozo (37

% svetovne populacije, ki ustreza že omenjeni definiciji osteoporoze) opazili

pomembno razliko pri pogostosti zlomov kolka (alendronat: 1,0 %, placebo: 2,2 %,

56-odstotno zmanjšanje) in pri pogostosti ≥ 1 zlomov vretenc (2,9 % v primerjavi s

5,8 %, 50-odstotno zmanjšanje).

JAZMP-IB/030-27.03.2013

Pediatrični bolniki: Uporabo natrijevega alendonata so preučevali pri majhnem številu

bolnikov imperfektno osteogenezo, mlajših od 18 let. Rezultati so nezadostni, da bi podprli

uporabo natrijevega alendronata pri pediatričnih bolnikih z imperfektno osteogenezo.

5.2 Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Po peroralni uporabi (zjutraj na tešče in dve uri pred standardiziranim zajtrkom) je bila pri

ženskah povprečna biološka uporabnost za odmerke od 5 do 70 mg v primerjavi z

intravenskim referenčnim odmerkom 0,64-odstotna. Biološka uporabnost se je po zaužitju

alendronata eno uro ali pol ure pred standardiziranim zajtrkom podobno zmanjšala na

ocenjenih 0,46 % in 0,39 %. V raziskavah o osteoporozi je bil alendronat učinkovit, če so ga

bolniki jemali vsaj 30 minut pred prvim dnevnim obrokom hrane ali pijače. Pri jemanju

alendronata skupaj s standardiziranim zajtrkom ali do dve uri po njem je bila biološka

uporabnost zanemarljiva. Zaradi sočasnega zaužitja alendronata in kave ali pomarančnega

soka se je biološka uporabnost zmanjšala za približno 60 %. Pri zdravih osebah zaradi

peroralne uporabe prednizona (20 mg trikrat na dan, pet dni) ni bilo klinično pomembne

spremembe peroralne biološke uporabnosti alendronata (povprečno zvečanje od 20 do 44 %).

Porazdelitev

Raziskave pri podganah kažejo, da se alendronat po intravenski uporabi 1 mg/kg najprej

porazdeli po mehkih tkivih, nato pa se hitro prerazporedi v kosti ali izloči s sečem. Povprečni

porazdelitveni volumen v ravnotežnem stanju (brez kosti) je pri ljudeh vsaj 28 litrov.

Plazemske koncentracije učinkovine po peroralnih terapevtskih odmerkih so za analitsko

določitev premajhne (<5 ng/ml). Na plazemske beljakovine se pri ljudeh veže približno 78 %

alendronata.

Presnova

Dokazov, da se alendronat presnavlja v človeškem ali živalskem organizmu, ni.

Izločanje

Po enkratnem intravenskem odmerku radioaktivno označenega alendronata

C se je približno

50 % radioaktivne snovi izločilo s sečem v 72 urah; v blatu so našli le malo ali nič

radioaktivne snovi. Po enkratnem 10-miligramskem intravenskem odmerku je bil ledvični

očistek alendronata 71 ml/min, sistemski očistek pa ni presegel 200 ml/min. Po intravenski

uporabi so se plazemske koncentracije v šestih urah zmanjšale za več kot 95 %. Končna

razpolovna doba pri ljudeh po oceni presega deset let, kar odraža sproščanje alendronata iz

okostja. Alendronat se ne izloča prek kislinskih ali bazičnih transportnih sistemov v ledvicah

podgan in zato ni pričakovati, da bi pri ljudeh vplival na izločanje drugih zdravil po tej poti.

Značilnosti pri bolnikih

Predklinične raziskave kažejo, da se učinkovina, ki se ne odlaga v kosti, hitro izloči s sečem.

Po kroničnem odmerjanju kumulativnih intravenskih odmerkov do 35 mg/kg pri živalih niso

našli dokazov o nasičenju prevzema v kosti. Čeprav kliničnih informacij ni na voljo, je

možno, da se kot pri živalih izločanje alendronata skozi ledvice pri bolnikih z ledvično okvaro

zmanjša. Zato je pri bolnikih z ledvično okvaro pričakovati nekoliko večje kopičenje

alendronata v kosteh (glejte poglavje 4.2).

5.3 Predklinični podatki o varnosti

JAZMP-IB/030-27.03.2013

V običajnih raziskavah o splošni toksičnosti, genotoksičnosti in karcinogenosti niso ugotovili

posebne nevarnosti za ljudi. V raziskavah pri podganjih samicah so ugotovili, da je bila

distocija zaradi hipokalciemije povezana z zdravljenjem z alendronatom. V raziskavah pri

podganah, ki so prejemale velike odmerke, se je zvečala pogostost nepopolnega fetalnega

okostenevanja. Pomen tega za ljudi ni znan.

6. FARMACEVTSKI PODATKI

6.1

Seznam pomožnih snovi

mikrokristalna celuloza

laktoza monohidrat

natrijev karmelozat

magnezijev stearat

6.2

Inkompatibilnosti

Podatek smiselno ni potreben.

6.3

Rok uporabnosti

3 leta

6.4

Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte pri temperaturi do 25 °C. Shranjujte v originalni ovojnini.

6.5

Vrsta ovojnine in vsebina

Tablete so na voljo v trislojnih pretisnih omotih (PVC/PE/PVDC/Al), pakiranih po 2, 4, 8, 12

in 40 tablet.

Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.

6.6

Navodila za uporabo in ravnanje z zdravilom in odlaganje

Ni posebnih zahtev.

7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET

Arrow Generics Limited, Unit 2, Eastman Way, Stevengage, Hertfordshire, SG1 4SZ, Velika

Britanija.

8. ŠTEVILKA DOVOLJENJA ZA PROMET

škatla s 4 tabletami: 5363-I-2231/12

škatla z 12 tabletami: 5363-I-2232/12

JAZMP-IB/030-27.03.2013

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET

22. 08. 2006/12. 04. 2010

10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

27. 03. 2013